voza (301-400)

novico, da je knez pri vhodu v vas stopil z	voza	in da bo takoj na mestu.Govorica potihne.	A
zadovoljnim tolstim obrazom izvalil iz okornega	voza,	da je le-ta na vseh mestih zastokal in zaječal	A
ali trikrat pogladila po kodrasti glavi. Z	voza	brez tuje pomoči ni mogla stopiti.Jurij jo je	A
Molče sta sedela vsak v svojem kotu poštnega	voza,	ki je po izvoženi cesti odskakoval za dirjajočimi	A
tako hrumijo?« se je Linhart vedečno nagibal iz	voza.	»Novomeščani niso zaspanci, kakršni	A
z gosto staro hosto, so vozniki potegnili z	voza	vsak svojo betičasto grjačo. »Tale hosta	A
iznad Kuščarjeka pa je pogledalo iz oblakov oje »	voza«	.In vsi so dejali, da bo še mesec posvetil.	A
oprsje se ji je skokoma potresalo z odskakovanjem	voza.	Pa to je menda ni motilo prav nič.	A
pravkar pripeljala iz hoste. Sin je z nerodnega	voza	na vso moč valil grčaste rklje in se skrivaj	A
tale Gorenjko.« Trlep se je držal za ročico	voza,	od slabičnosti je komaj stal; kri mu je silila	A
Zdaj ne smeš, precej poje drenovka in se odpira	voza!	Krivica je to, pa je!«	A
prostora le za dobre, pokorne tlačane, pekel je	voza	za tiste, ki se upirajo svojemu gospodu.« »Tudi	A
A ti so ga brž posukali in zvezali. »	Voza	je prazna, čaka te, saj jo pogrešaš, kaj ne	A
Gospod se ni več menil. Ko pride domov, skoči z	voza,	pelje za roko svojo ženo in gre v zgornje sobe	A
Valvasor modruje sicer, da ima grad ime od kól (	voza)	, in citira tudi nekega patra Martina Bavčarja	A
se globoko ter potem pobere potnikovo torbo z	voza	in gre za njim v sobo. »Ali dobim tukaj nocoj	A
so tudi njega in kmalu potem drdrala sta dva	voza	z jetniki in njihovimi stražniki po cesti proti	A
potem obstoji pred gradom. Matijec se spravi z	voza,	otepe najprvo cestni prah s svoje zašite pražnje	A
spoštovanja vreden,« pravi komtesa, ko sta z	voza	stopila.Hotel ali ne hotel, Leon je moral k	A
Tako ga najdemo ravno na poti.	Voza	iskaje, je bil po sreči naletel na zdravnika	A
do Poleska. Tu je šele graščak, stopivši z	voza,	spregovoril in dejal, obrnivši se h Kvasu:	A
stara gospodična Lisca v vežo. Tu, kamor se od	voza	ni videlo, prime ga za komolec in skrivnostno	A
bilo tu, ne pozdravi ni ene. Šele ko obe, z	voza	stopivši, pri Liscu stojita, potem se starec	A
odpravil voznika, ki mu je njegove stvari z	voza	prinesel, in se ogledal okoli, zdelo se mu je	A
krčmarski in gospodarski osebi hlapca od prišlega	voza	odpodil ter lastnoročno Tirtljevega konja razpregel	A
pravi gospod ustrašen in hitro oba poskačeta z	voza.	V hipu sta bila pri drevesu in voznik naglo prereže	A
je bil kup listja zraven neukretno iztesanega	voza,	kakor ga je bil pustil lastnik Breznik, ko je	A
Gospa je tekla dol. Kočijaž vratca odpre, z	voza	stopi samo brat.Nenavadno resno lice ima, temno	A
prislužil konje in voz, in vsega, ne konj ne	voza,	ni imel kam postaviti, pa vendar ni hotel vzeti	A
cesto: »Ko bi bil Primož vedel, ne bi bil opiral	voza,	naj bi se bil trikrat okrog in okrog prevalil	A
drobna krma ne raztrese, ko jo spravljajo do	voza	ali doma zravnal in kljubovalno pogledal na	A
kakor bi tekli kolesi od gorečega Elijevega	voza	po Zelenici. Pregnala sta medveda in zakurila	A
Gospodar ni sedel v sedlu. Z	voza	je vodil oba para; levega zadnjega konja pa	A
udaril: »Mrhe!« Pri Vrbju je dohitel prva dva	voza.	Sovražno je pogledal s snegom zapadle gore:	A
lahko avanziraš do svojih konj in do svojega	voza.	« Konje je nato prepustil Mežkovemu Jožu, ki	A
ki je gledat otroke, ko so se prerivali okoli	voza,	in se je spomnil, kako bi bil Cenek danes vesel	A
Anton je je imel v vrečah dva visoko nadeta	voza	pred vežo.Namenjen je iti v mesto na trg.	A
izvleče mehur tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z	voza:	»Ná, natlači!«	A
reče Anton. Ko je sonce zašlo, bili so v oba	voza	po trije in trije konji napreženi.Smrekar zamaje	A
pričakovali. »Baš prav!« misli Anton in, z	voza	skočivši, glasno potrka na vrata.Mali hlapec	A
oči ter tava preko dvora. Prišedši do onega	voza,	obstane, odstopi dva čevlja in z robato kletvijo	A
svetilom in Smrekarjev Anton. Štefan plane z	voza	ter naglo pristopi bliže.Ker je v temi stal	A
na voz sedala. V poljubu, s katerim je dete z	voza	poljubljala, bila je poleg materine gotovo tudi	A
vem, da je prestreljen. Gospodar je stopil z	voza,	onega moža smo v hišo nesli, potlej so pa brž	A
se je slišal iz hiše. Stari duhovnik skoči z	voza	in gre s cerkovnikom v hišo.Reza je bila v solzah	A
»Vrh klanca,« pripoveduje gospodar, »sem z	voza	videl tri graničarje kakor lovske pse s puškami	A
dalje, vidim na cesti nekoga ležati. Stopim z	voza	in ga zadenem. Šele ko domov pridrvim in ga	A
jako vplivno besedo.« Naslonila se je na kraj	voza	in smehljaje se zrla v koncipienta, da mu je	A
in Bolè je bil okrajnega glavarja spremil do	voza,	a doktor se je še obotavljal v garderobi. Naposled	A
stopnicah, po katerih sta bila spremila Boletove do	voza.	»Lepa veselica, lep ples je bil to!« reče Meden	A
Obema je donelo na uho drdranje Boletovega	voza	po nerodnem, razbokanem tlaku glavne trške ceste	A
Izročil je vajeti slugi ter pomagal gospem z	voza.	Potem so se vsi napotili po široki, ne ravno	A
tudi ni zinila besede, dokler nista dospela do	voza,	kjer so se bili prednji ravnokar ustavili.	A
slovesu ‒ ali ne?« ugibal je doktor med potom do	voza.	In tudi njej je ta pomislek šinil v glavo.	A
ravno pred njimi z okrajnim sodnikom stopil iz	voza.	Dobre volje je bil videti in krog usten mu je	A
mimo teh kritikov ter s tremi drugimi lezel iz	voza.	Opravljen je bil danes v čisto nov frak, kateri	A
mučnem molku; »sedaj bodi vse pozabljeno!« Ropot	voza	se je začul pred gradom. Elza je vstala naglo	A
stopila ni naprej ni nazaj, stopil je Konec z	voza	in hotel kobilo ob uzdi izpeljati.Toda tudi	A
razgovora njegovega s krčmarjem zaradi polomljenega	voza.	Le to morem omeniti, da je drugega dne moral	A
nekoliko minut pozneje je postal pred farovžem. Iz	voza	je stopil elegantno, gosposko opravljen mož	A
okovan kovčeg, katerega je bil prinesel hlapec z	voza.	»Torej tukaj prebivaš ti?« dejal je med pogovorom	A
Kmalu sta bila na mestu, kjer je hotel z	voza	stopiti sodnik.Po kratkem dogovoru, kje in kdaj	A
klanca ter ogledoval vasico pod seboj. Ropot	voza	ga opozori, da se obrne, a v tem trenutku ustavil	A
gospod sodnik, kaj pa vi tukaj?« klical je on z	voza;	»prisedite semkaj ‒ saj ste namenjeni v kopel	A
livreji za njim na vozu. Jaka je skočil z	voza	ter pomagal sodniku na nekoliko neroden sedež	A
Družba je vstala in Ivanič jih je spremil do	voza,	pri izhodu pa mignil sodniku, da se vrne takoj	A
plašč, dežnik in kovček, katerega je prinesel z	voza.	Sodnik Vrbanoj pa je bil tudi že med	A
graščaka, ki je ves večer tarokiral z Vrbanojem, do	voza.	Vračajoč se po stopnicah, sreča vrhu	A
sprevod, ukaže kočijažu ustaviti; sam pa stopi z	voza	ter vojaško pozdravi sprevod. Bil je cesar,	A
ker se je bližal globokemu klancu; moral je z	voza	stopiti in kolesu podložiti cokljo.Ko je dospel	A
greste že domov?« klical je nadlajtnant Wemer iz	voza.	»Da, opravila ‒« »Torej jutri na svidenje!«	A
kazal pot, preko Corsa na južno stran mesta.	Voza	ni hotel. IX Da ist′s vorbei!	A
kakor iz težkih sanj prebujena. Stopila je iz	voza	ter ukazala izvoščku, naj jo čaka.Potem je šla	A
redkobeseden; misli so se mu sukale okoli prvega	voza	in prav težko mu je bilo, z navideznim zanimanjem	A
Bližajočega nista opazili, niti prej videli njegovega	voza	na radoveljski cesti. Sedaj stoprav, ko je zahreščal	A
imeli in moj mož je padel zadet od krogle z	voza,	Francozi so šli nazaj, jaz sem se skrila v rakitovje	A
lipe, pridružil se je onim. Vzdignili so iz	voza	postarnega, bledega gospoda in ga odnesli v	A
v hišo. Miklavž pa je takoj čul zopet ropot	voza	pod oknom in hitel gledat. »Aj, naš sodnik«	A
izprezajoč kobilo. Zvalili so sodček vina z	voza	v klet in potem je vabil Topolščak Tomaža k	A
vzkliknila je nevesta in bila je v trenutku že z	voza	na cesti ter hitela onemu naproti. »Kaj je,	A
prašen in potem in, ko je šepal do očetovega	voza,	vihtel je zganjen papir v desnici. »Stojte,	A
enkrat, ko se je peljal na zadnjem koncu samskega	voza	sedé po cesti mimo mene ‒ star, umazan in raztrgan	A
konji in skočili v stran. Gospod je padel z	voza	in si je pohabil nogo; vendar ne hudo.Posadili	A
ustavi pred hišo tuj voz z velikimi kovčki in z	voza	stopi sivolas gosposko oblečen človek.Komaj	A
utihnili in hiteli iz hiše. Lovrača so sneli z	voza	nosači, pogrebci so se zvrstili za krsto in	A
Bajžljevka je to pot molčala. Ko je zlezla z	voza,	je pomagala Agati, ki ji je Janez spet zaspal	A
tod, dekle je še preslabo, omagalo bi na potu;	voza	tudi nimava, kaj meniš, Peter?« »Tisto prav	A
posebnega privoljenja, na pašo; vrata se odpro in iz	voza	se usuje kakor skozi uljevo žrelo čudna drhal	A
Eden celo izmed njih se je, izstopivši iz	voza,	takoj na glavo postavil, drugi je kozolce prevračal	A
nama je bila ločitev od ljubega kraja. Še z	voza	se je dolgo ozirala Evelina nazaj ter pozdravljala	A
kmalu se ustavi pred gradičem. Jaz stopim z	voza,	plačam voznika ter mu pravim, da ga ne potrebujem	A
zapusté grad in pobegnejo v gozd brez zlatega	voza	in skoraj brez plena.Erger‐Bergerja je strah	A
Rus čimdalje bolj jezen. Pririla sta se do	voza.	Fant prime gnojni koš in ga povezne biku na glavo	A
bili vsi podrti, orodje razmetano na cesto,	voza	nikjer nobenega, hlevi prazni, sem ter tja strehe	A
malih, ali strmih klancev. Pod vsakim smo šli z	voza,	ali tudi hodilo se je težko, ker je drselo.	A
Martin naj odpravi konje! Po vrsti oba	voza!	Ko bo prvi prazen, kar porinete...«	A
Zapodili so jih v beg, zaplenili nekaj pušk in dva	voza	riža.Poslej so vsak večer po vsem taborišču	A
Otroka še bolj zavij!« Starec je potegnil iz	voza	drugo odejo in jo dal snahi.Potem je spet poslušal	A
velik skedenj. Pod napuščem sta bila velika	voza	s prvo deteljo. Na vozu je razkoračen stal gospodar	A
pred vozom in dejal: »Ti, Jelen, ali bi šel z	voza,	te bomo nekaj vprašali.« Jelen se je naslonil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani