Skozi haljo tišči kri na stegnih, ker sem se gnal na smrt, da tebe rešim, gnal na tem kljusetu, ki ima hrbtišče kakor gabrov hlod!« Epafrodit se je nagnil iz voza; na licu se mu je brala vera, ogledal je konja, jezdeci so prikimavali, zakaj vsi so videli Hune v Odrinu. Takrat nenadoma vzklikne Iztok, ki ni razumel nič o pogovoru: »Huni! Huni!« »Hunnoi, Hunnoi!« gre od ust do ust.