vodo (601-700)

črve.« Mik je spustil sake, obložene z vado, v	vodo,	potem se je pričela igra z žogo. Pl.Pester se	A
mislil, ko je sprejel iz Daničine roke čašo z	vodo.	In pijoč je kradoma dvignil oči od njenih rok	A
leseni žlebovi; vanje so visoko v gori napeljali	vodo,	jo zajezili, navalili lesa pod jez, odprli zatvornico	A
vsak dan vseh deset prstov, ko bi mogel piti	vodo	iz Oskove.Kaj pa delavci v premogokopih ‒ a	A
Apropos ‒ kako pa kuhajo jutranjo prežganko?« »Z	vodo.	« »No, seveda.	A
drevjem. Pragozd je povsod nekakšna shramba za	vodo,	ki se rodi in zbira pod vlažno črno prstjo.	A
glavo ter odsekal: »Mučno je z volkovi lokati	vodo.	« Inženir ni vedel, ali se nanašajo te pikre	A
dremljem, ako lahko spavam? Vsak na svoj mlin	vodo	navrača in vsaka ptica se s svojim kljunom hrani	A
je lahko, ko je dežela tako oblagodarjena z	vodo.	Vse kaj drugega nego kamenita Hercegovina,«	A
je bilo. Gospod načelnik je sedel precej nad	vodo	v meji na deski, podloženi s kamenjem. Jaz	A
je načelnikovo telo tako slikovito zdrknilo v	vodo,	da smo se vsi zakrohotali.« »To ga je jezilo	A
rekoč: »Nikar, gospod načelnik, lahko bi padli v	vodo,	kakor oni dan.Ko ste pa tako nerodni!«	A
servieto pod vrat. »Včasi molčiš, kakor bi držala	vodo	v ustih, in vsa miloba izgine s tvojega obraza	A
praprotno streho. Deček je pristavil konvico z	vodo	in še bolj razpihnil ogenj.Oster duh po dimu	A
piješ?« ga je vprašal razposajeni gost. »Pijem	vodo,	ki je močnejša nego kava, ker žene mlinske kamne	A
si, da mi daš kave.« Povrnil se je Vazko z	vodo.	»Gospodine Franjo, ti posluješ kot handžija?	A
« je odgovoril Bobojedac. Vzel je konvico z	vodo	in se napil. »Zver sedi v tem človeku in zver	A
. / stran 265 . / žvečeč dateljne in pijoč	vodo,	poslance sosednjih držav vztoka in zapada.	A
kraju pristrešja ogenj in pristavila lonček z	vodo.	Gost je sedel kraj svojega konja in opazoval	A
vzela konvico ter stekla čez pot k Oskovi po	vodo.	Gledal je za njo in v svoji romantični duši se	A
nad potokom, ter . / . / stran 287 . / nesla	vodo	ljubljenemu gostu.Postavila je konvico kraj	A
pesem prve ljubezni. Vilar je pil kavo, pil	vodo,	vil svalčice in pogledaval na deklico, ki več	A
kolibam, na plan, je vrgel gorečo plamenico v	vodo.	Ves razgret se je zazrl v gosto temo.	A
lepota neposredno vplivala nanj, so padle v	vodo.	Pometel je v svojem srcu, vse jasno in novo se	A
trikrat sveže vode in da so tudi gospodi nosili	vodo,	samo: vodo.Zato se je obrnil k Danici, rekoč	A
vode in da so tudi gospodi nosili vodo, samo:	vodo.	Zato se je obrnil k Danici, rekoč: »Devojčica	A
pristrešje, je stekla k Oskovi, da si s svežo	vodo	izplakne sledove solz z obraza. 28.	A
Danica počasno stopala od Oskove, nesoč konvico z	vodo.	V glavi se ji je vrtelo, močno ji je utripalo	A
umazal z velikim grehom, ki ga ne izmije z nobeno	vodo,	« je pošepetala Bajićeva mati Vilarju. Ljubica	A
pritiskač je tudi naš gospodin Franjo. Ta ti skali	vodo.	« Samojlo je razdražen zakrilil z rokama, potem	A
potem idi spat!« je rekel Vilar, napeljujoč	vodo	na svoj mlin.»Itak se o polnoči razvleče družba	A
stopili v krog na vojno posvetovanje. »Za slano	vodo	drve ovce, za vodo gre mlin, za travo krava	A
posvetovanje. »Za slano vodo drve ovce, za	vodo	gre mlin, za travo krava,« je izpregovoril Bobojedac	A
gospod in ji pomore do krave. Hren si je z	vodo	izgrgraval usta in s ščetico snažil zobe, ko	A
obleko in dva brhka Bošnjaka sta skočila v hladno	vodo.	Vojaki so ostrmeli; častnik je ukazal streljati	A
vprašal hitro Vaha, boječ se, da ne bi padla v	vodo	povest o italijanskih deklicah. Vah	A
Ali si videl? Kakor bi jo bil polil z mrzlo	vodo;	ker precej je reč izpremenila, kar minila jo	A
znamenjem?« je povzel Lazar, hoteč napeljati	vodo	na svoj mlin. »Da.«	A
svedrom k Ljubljanici in bi hotel luknjo vrtati v	vodo.	I, poznam, poznam debelo srečo, katero nosite	A
dolino, kako zajeze gorski potok in zbirajo njega	vodo	za močno zatvornico in pod jez navale lesa polno	A
»Ali imate dobre pitne vode?« »	Vodo	imamo, dobro, hladno vodo imamo.Teci, teci,	A
dobre pitne vode?« »Vodo imamo, dobro, hladno	vodo	imamo.Teci, teci, Vorka, prinesi je korec gospodoma	A
navihanim huzarjem. Povrnil se je Vorka s svežo	vodo	ves zasopel.Njegov čvrsti obraz je gorel od	A
ponese krmo živini, kdaj pojde mlest, prat, po	vodo	ali po drva.Če je le mogel, je izpregovoril	A
domov, je šla navadno s škafom mimo naju po	vodo.	Rada je videla Damjana na konju.	A
ostati doma in gledati, kako mačeha napeljava	vodo	na svoj mlin.Hvala Bogu, toliko dobim iz doma	A
prekrasno mesto Solimuri. Tam je bilo soli, da še	vodo	solijo in se tej vodi pravi morje.Tam sol tudi	A
rekli: »Nak, nak, tako gosposki nismo, da bi	vodo	jedli z žlicami!« In so pobrali cepce in šli	A
obraz, po razbeljeno jeklo bi zanj segel v vrelo	vodo!	Njegovim besedam, gospodine, lahko verjameš kakor	A
urejeno bivališče in imajo v tla vdelan čeber z	vodo.	Kajti gosi žive tako v vodi kakor na kopnem in	A
solato neso v kljunu k čebru, jo pomočijo v	vodo	in šele tako zabeljeno pojedo. Ne store to vsakikrat	A
jih baš prime sla po solati, pripravljeni z	vodo.	Skratka, dejstvo je: gosi si znajo jed pripravljati	A
da nima pravega gajsta!« Kako se je stvar z	vodo	končala v višjih stopnjah, mi je ostalo nejasno	A
polovico potegnili v čoln, noge so mu visele v	vodo.	‒Lojze je prihajal počasi bliže, roke je držal	A
rake!« In ga je na škornje zopet postavil v	vodo.	‒	A
Groga. Hrust, brkat, takole, in glasan: čez	vodo	si ga slišal, če je onkraj kupoval kumare.Pred	A
On pa pleza! In kamne sila rad luča v	vodo;	ona jih ni.In za vlake se ona še pol toliko	A
ampak sladko rebulo, v prid zdravju zmešano z	vodo.	Onega rogovileža s prekomerno žejo bi pa klicali	A
krčmar Kiselca natoči polič in se zmoti in pozabi	vodo,	nato Anžurju rebula v glavo, zabavljica pa z	A
moči doseči brez prenapornega prizadevanja z	vodo	in milom.Madežev od črnila, vernih prič njenega	A
se mi mehurji, koder je koža prišla v stik z	vodo.	Drugače pa mi je storila dobro, šel sem v posteljo	A
Pil.	Vodo	od kuhanih mrtvaških kosti? Pil!	A
brivski obrt. Pripravil je stol, pripravil je	vodo	v umivalniku in potem so polagoma prihajali	A
preudarjal je, ali naj obupa ali naj skoči v	vodo.	Napravil je celo že svoj testament, ki je seveda	A
trenutek naslonila na ograjo; pogledala je dol v	vodo	‒ ne, smrt ni najhujše! O PRATIKI IN »STRUNI	A
slovnice, pa je znal in zato je smel iti po	vodo	in zbrisati tablo, kar štejejo v šoli za najvišje	A
policiji ne. Matije koprnela: »Gotovo je šel v	vodo!	«Vsa hiša je bila pokonci.	A
je najprej potolažil. »Ne eden še ni šel v	vodo	teh mladih ptičev, kar jih je ušlo z doma.Tudi	A
denar in priznaš, da sem ga vzela. Rajši grem v	vodo.	« Jeraja ta pretnja ni vznemirila.	A
revščini. Gospod ravnatelj je še hitro napojil z	vodo	preprosto acetilensko razsvetljavo, ki je dajala	A
in lačen kakor volk. Rekel je, da gre rajši v	vodo	kakor domov, ker ga oče ne mara.Tako se je jokal	A
linica in ga je nevidna roka polila z mrzlo	vodo.	Opešale so mu moči, padel je na leseni pograd	A
nehal ‒ voda je bila mlačna. Oj, kako dobro	vodo	je imel doma! Živo mu je stopal pred oči ljubi	A
onkraj je bila najlepša paša, pa nič mostu čez	vodo.	Pa zagleda čoln, ob bregu je bil privezan in	A
tistega, ki je čisto rumen in poje, kakor bi imel	vodo	v krofku!Drugače ne bo kupčije.	A
bala vpiti in zmerjati, Mici je nosila drva in	vodo	in delala, kar je bilo treba. Trajen pač ni	A
bolečin. Bili ste Pepca one lepše dni, ko ste za	vodo	prodajali solato in špinačo, redkvico in peteršiljček	A
stala naprava, ki so z njo peke potapljali v	vodo,	če so pekli premajhne žemlje.Pa se je Šmajdler	A
ne pijem vina. Ljubljana da ima jako zdravo	vodo	‒ kdor jo dolgo pije, dolgo živi.To da lahko	A
zasmejal debeli sosed, »za silo nekateri še	vodo	pijó!« Tedaj se je natakarica vrnila z naročenim	A
in pričneš regljati, koj se bodo skrile pod	vodo.	Nego je le regljanje ob sebi ono, kar jih veseli	A
preživljajo samo s kruhom, surovo čebelo in	vodo;	med temi ljudmi da se je doslej ugotovil en	A
vodovod. Mežiknil je in še se je pobahal z	vodo	iz vodovoda, kako zdrava da je: kdor jo dolgo	A
prednosti in kako se trudijo izvestni krogi, da bi	vodo	z narodnih praznikov napeljali na svoj mlin	A
Tomo v svoji razburjenosti skoro lotil litra z	vodo,	toda se je še pravi čas zavedel svojega dostojanstva	A
nepokvarjen je ptič. Le kadar pije, rad škropi z	vodo	naokoli ‒ toda je še mlad; naša deca ni drugačna	A
2. Pravijo, da imajo tam prvovrsten zrak in	vodo	in sonce, vse po nepretiranih cenah. Sporočite	A
poganjati cene. Vino je bilo že na trti mešano z	vodo,	to ne bi smelo biti ‒ kaj naj počne krčmarska	A
salamo in žemlje je bil žejen in se je zalil z	vodo,	potem je povedal, da je imela voda ob njihovem	A
so imeli oba skavta in so ju z milom in gorko	vodo	drgnili od nog do glave.Še v treh vodah so ju	A
stalo njuno morje, ni bil vržen tako rekoč v	vodo,	nego sta si imenitno okrepila želodec in z njim	A
vzad na ulici pritisnili sesalko in pognali	vodo	in so bili vsi žganjarji do kože premočeni:	A
slovenski pregovor pravi, da je bolje skočiti v	vodo,	nego obupati.Toda nisem teh misli razprezal	A
za abstinente: z lukom, z ovčjim sirom in z	vodo	iz studenca, naj živi abstinenca, holadri, holadro	A
Gorenjskem izgovarjajo r tako, kakor bi grgral	vodo.	Z r-om v grlu se je štel kralj Gašper za pravega	A
sobi, krilo je držala visoko, kakor da brede	vodo,	pa je našla poleg smrčečega pijanca oba otroka	A
Stanovanje je bilo pritlično, okna so gledala na	vodo;	tako mi je bilo v izborno zabavo, sloneti v	A
sem se ujel, toliko da se nisem prekopicnil v	vodo.	Šine mi misel v glavo ‒ počenem, pogledam ‒	A
bila volja. Stanoval sem v onem koncu hiše nad	vodo	sam, treba torej, da grem čez dvorišče v spodnji	A
žalostno je, da človeka krivica in obup poženeta v	vodo	in v bridko smrt.Vi gotovo mislite ... toda jaz	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani