vodo (1.001-1.100)

vedno nič. Nagnil se je še bolj in - padel v	vodo!	Ostal sem sam v hitečem čolnu.	A
sovražno stran, zmetati te komendske žabe v	vodo	in pripojiti vse komendsko ozemlje moščanskemu	A
mokri, zato je zaklical: »Po eden in eden čez	vodo!	Kdo je prvi prostovoljec?«	A
Pšato. »Ampak pazite, da ne boste šli vroči v	vodo!	« nas je vedno opozarjala mama. »Že prav	A
in na ves glas zaklicala: »Ampak ne takoj v	vodo!	Počakajte, da se ohladite!«	A
jezerca, potem pa se z nogami naprej pognal v	vodo.	Pod jezom je bila seveda najglobja.	A
najglobja. Tisti trenutek, ko sem priletel v	vodo,	mi je telo zadrhtelo in se uskočilo.Zdelo se	A
Tal pod jezom! Tri metre pod	vodo!	Tega sem se tako prestrašil, da sem	A
umrl mlinarjev pomočnik. Ves vroč je skočil v	vodo	in ni ga bilo več iz nje.Zgodilo se je prav	A
zvečer pa se je kar z okna pognal v Pšato... V	vodo	in v - smrt...« Pretreslo me je do kosti	A
skakati čez oje in pri tem od jeze spuščati	vodo	iz sebe.Mama tako Miška ni furala.	A
je od jeze vso cesto poškropil s svojo rumeno	vodo.	Vse, kar sem lahko naredil, je bilo	A
najboljše obutve - moji škornji so prepuščali	vodo	spredaj in zadaj - pa sem se na poti domov krepko	A
nas, Slovence: do kolen bi šel za njim v toplo	vodo,	če bi bilo treba.Če ne, pa tudi ne.	A
dol - bilo je na spomlad - sem padel v kotel z	vodo.	Bil sem moker od glave do peta.	A
tudi glava ga boli...« »Pomaga naj si z mrzlo	vodo.	Toliko časa naj tišči glavo pod mrzlo vodo, da	A
vodo. Toliko časa naj tišči glavo pod mrzlo	vodo,	da bo pritekla tako čista, kakor bo tekla na	A
poznate zdravnika Kneippa. Hodi naokrog in hvali	vodo.	Jaz pa Triglav in planine.	A
pač! In tako sem imel prvič resno opraviti z	vodo	prav na Dovjem. Komaj leto po tistem, ko sem	A
Triglavom, sem se moral takoj spoprijeti tudi z	vodo,	ki je nehala curljati v mojem župnišču.A to	A
dvajset udarcev! Največ pa sem imel opravka z	vodo	v Vratih.Na Triglav po letu 1904 nisem več mogel	A
mi le ne gre v glavo: nemogoče je napeljati	vodo	čez vodo!« Z mojo vodovodno napeljavo	A
gre v glavo: nemogoče je napeljati vodo čez	vodo!	« Z mojo vodovodno napeljavo naj bi namreč	A
zajetju. Naredil sem namreč kar tri bazene,	vodo	pa speljal iz drugega v drugega, tako da je	A
sem prekratke noge, da bi prišel čez deročo	vodo,	zato sem zaprosil enega od delavcev, ki je bil	A
tudi stare hlače, drugače vas takoj spustim v	vodo...	« Obljubil sem mu tudi hlače.	A
praktika, ki bi znal speljati v takšnih razmerah	vodo	tako varno v dolino...« »To sem storil	A
vsaj kaj velja... Tepite me ali pa me vrzite v	vodo	- rad umrem, še raje pa živim!« Pred	A
ni pripravila dobrotna roka. Tudi posode z	vodo	ni bilo, kakršne so bile pred 2000 leti v najslabšem	A
»Hieronim Corvus!	Vodo	in stare cunje prodajam po mestu!« »Nezaslišano	A
Hitro torej!« »	Vodo	prodajam,« prične tožitelj, »in stare cunje	A
kupujem. Vse moje imetje je konjiček, ki mi nosi	vodo.	Če mi pogine, tedaj sem berač.	A
v resnici bile podobne studencu, kadar zgubi	vodo	v poletju, »toliko sem vekala, ko so mi moža	A
sam so obsevali sončni žarki. Na suhi veji nad	vodo	je čepel debeloglavec, sivi kačji pastir.Gorkota	A
je vzkliknila Meta. Bele peruti so padale v	vodo,	kjer se je takoj začulo posebno pljuskanje.	A
jih dekletu, ki je vsako posebej spustilo v	vodo.	Ondi se je Jera gostila.	A
Ni mogla odgovoriti, samo z roko je kazala v	vodo.	Približam se bregu in takoj ga opazim, tistega	A
časi, ko bodo naša dekleta s klobukom na glavi	vodo	nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela žito	A
skrhano nadaljevali: »Tobaka ni b'lo, sta pila	vodo!	«Lisica!	A
podal za Danijelom. Pred vežo je lovila Liza	vodo	v škaf, in takrat me je prešinila sladka misel	A
na vas in da bo velik čudež, če me ne neso v	vodo.	Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si na	A
dolini sloviti studenec, ki z imenitno svojo	vodo	hladi in krepi potnike na Blegoš.Napolnila sva	A
s črnim kruhom, kar zopet ni slabo. Hladno	vodo	pa sva pila iz ene in iste »repuljice«, in kakor	A
mu je padla pipa iz ust, in sicer naravnost v	vodo.	Z nervozno hitrico jo je lovil po vodi, dokler	A
prišel, da bi se pri vratih samo s cerkveno	vodo	prekrižal; ta bo odnesel Dobničanu nekaj renskih	A
moke in lonec suhih črešenj, da si bom sladko	vodo	kuhal med potjo.Sveti Volnik vam bo to vse stokrat	A
Pri vratih je pomočil prste v blagoslovljeno	vodo	ter se prekrižal, rekoč: »Hvaljen bodi Jezus	A
lonec suhih črešenj, da bi si bil kuhal sladko	vodo!	Da bi ga le sveti Rok potipal, da bi se mu sušili	A
močno napete. Ta družba je prebredla plitvo	vodo,	potem pa naravnost krenila proti Dobničanovi	A
večerno nebo, »na zlatem vozu prihaja in s sveto	vodo	me škropi in ob njem so vse vojske angelov in	A
nabrisati po podplatih, ali naj ga postavim v	vodo!	« »Kar bo, bo dobro,« se je smejal Jerom.	A
kri,« se je zasmejal vitez, »postavite jo v	vodo,	da se ohladi!« »Za svojega Zveličarja bom trpela	A
ukazal hlapcem, naj tudi Stopistrana tirajo v	vodo.	»Takšno kosilo imam rad,« je dejal ta zadovoljno	A
zasmejal Jerom ter zopet vteknil nogo v ledeno	vodo.	»Ti se mi smeješ, Kržišnik!	A
sem prav slišal, visoki gospod? Jaz naj grem v	vodo?	« »Ne bo ti škodilo!« je odgovoril oskrbnik.	A
odgovoril oskrbnik. »Torej tudi mene pošiljate v	vodo?	« je kričal berač. »Ta je lepa!	A
dolini ga ni pobožnejšega človeka od mene! In v	vodo	naj grem med luterane in tatove?Pa gremo, če	A
dasi smo dobri in katoliški kristjani!« »V	vodo	ž njim!« je ukazal Hohenburg.»Predolgo ga že	A
»Predolgo ga že poslušamo!« »Le v	vodo!	« je vpil berač.»Saj grem, saj rad grem, če vidim	A
obiskal! Na stara leta pa me pošiljajo v ledeno	vodo!	In vi, gospod loški oskrbnik, vi, ki ste služabnik	A
Device! Nas, prave kristijane, pošiljate pa v	vodo,	ali je to spodobno?Če bi to vedel škof, gotovo	A
službo, in po vsej pravici. Sedaj pa rad grem v	vodo!	« To izpregovorivši, je prav previdno zlezel	A
To izpregovorivši, je prav previdno zlezel v	vodo.	Množica, ki je to opazovala, se je pri tem kratkočas	A
tlesknilo telo ob kamen in kako je potem treščilo v	vodo.	Družba je okamenela.	A
se je vina nalil in v pijanosti je zagazil v	vodo,	da je utonil.To je resnica!«	A
Galetova. Abé Inglesie pa je takoj zopet napeljal	vodo	na svoj kolešček: »In veste, ljube gospe, kje	A
njim pa je korakal grof Wallenstein kakor z	vodo	oblit koder, ker 19 Vetrnjak menda ja ni ničesar	A
imenovanega »ribiškega mojstra«. Ribičem je	vodo	odkazoval; enim je odkazal potoke, drugim pa	A
trikrat udarilo, je pomočila prst v blagoslovljeno	vodo,	ki je po tedanji navadi visela v posodici ob	A
tega zaupam! Drugače sem že davno skočila v	vodo!	Tako sem zapuščena!«	A
prišla v to karanje, a vzlic temu je poklicala	vodo	v oči ter zaihtela: »Kje pa naj izvem kaj o	A
bo Janezek umil, a Marička da mu bode v mrzlo	vodo	prilila nekaj kropa. Ko je bil fantek napravljen	A
glavi ga je udaril in sedaj mu jo močimo z mrzlo	vodo!	« »Pa kar po glavi!	A
spravila v nesrečo in sramoto vso obitelj. V	vodo	so bili zmetani vsi občutni stroški, katere	A
vseh šlev!« »In ti,« je tulil Zupan, »skoči v	vodo	pa utoni!Škoda bi te ne bilo!«	A
pričel je knez znova, »ter mi hotel nekaj časa	vodo	kaliti.A njega veličanstvo - kakor je še mlad	A
koleni gladile tlak ter se polivale s sveto	vodo.	Stopil sem nato še dalje po hodniku in žalost	A
zlagala iz koša sklede in lonce. »Pesek in	vodo	vam bom kuhala in drugega nič! Namesto moke	A
so čedile posodo, brusile nože ter prinašale	vodo	v lonce.Dolgonosi mož pa je nagnal Mihača, da	A
mož pa je nagnal Mihača, da je moral s košem v	vodo	ter ž njim prežati za ribami, katere mu je priganjal	A
omenjenega jarka. Nekdaj je bil globok in z	vodo	napolnjen.Ali že v tistih časih niso Turjačani	A
vlekli na široki hodnik. Polivali so ga ondi z	vodo	in tepli ga s palicami, da se je nesrečnemu	A
Pota ne poznam.« »Čez	vodo	morate in čez hrib navzgor!« »Čez vodo?	A
Čez vodo morate in čez hrib navzgor!« »Čez	vodo?	In kdo me prepelje?«	A
. / . / stran 7 . / »Bo že spet treba čez	vodo!	« pristavi jezno, opazivši tujca.»Da ga ni miru	A
in preganjati uboštvo, spati na slami in piti	vodo!	Ti pa si ležal takoj na mehkih blazinah in drugega	A
služboval pri gorski cerkvi, jedel sok, pil	vodo	ter razdajal vse, prav vse, kar mu je donašala	A
hipu se je stari devici napolnilo sivo oko z	vodo,	in vsak hip seji je grozila izliti mala ploha	A
vzdigne povodna ptica ter leta, tožno kričeč, nad	vodo.	Le redkokje zagledaš ribo na vršini, samo, otožno	A
grajski hlapci s kletvinami tolste konje na	vodo	pripode, raztopi se takoj tudi romantika.Mimo	A
Struge so zaprli in dejali, da ga je on pahnil v	vodo.	In pričela se je tista grozna pravda.	A
nista poznali. Glasno govoreč zrli sta v temno	vodo	pod sabo, ki se je ravno pod oknom vrtela v	A
je kontesa Lucija. »Le urno in skrivno čez	vodo,	da naju nihče ne bode videl!« Bili sta	A
se je Lucija. »Morda mislijo, da sva padli v	vodo!	« »To bode lep dan danes!«	A
ga tu!« Vzel je kupo na mizi ter jo nalil z	vodo.	»Tu notri denite sladkorja in tisto	A
ravno tako kakor baronesa Zora! Skočil je sam v	vodo	in izvlekli smo ga iz nje tam doli na produ	A
gozdnem potu se je trudila in ni se menila za	vodo	ne za blato, v katero je stopala s svojo nožico	A
je bila ravno prebrala. Koščke je pa metala v	vodo.	Pri njenih nogah je sedela kontesa Lucija in	A
kopanju so skakali loški fantiči s tega mostu v	vodo,	ali ni se vedelo povedati, da bi se bil kdo	A
slabi družbi privadil vina, da ga je pil kakor	vodo,	ki je vendar najboljša pijača na svetu. Tako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani