Ni se ganil, ni vstal, ni pozdravil, ni vzel čibuka iz ust, ko je s svojega vzvišenega prestola zagledal pod seboj inženirja, ki se je bil mimo velikih grmad hoste s težavo priril na ta kraj. In zroč v višavo na važnega moža, s katerim o rezervatnih stvareh občuje sam tuzlanski mutašerif, se je Vilar domislil prvih kalifov, ki so vladali tam v vroči Arabiji in so prav tako mirno, ravnodušno in preprosto, kakor čaka Atif Sarajlija nanj, sprejemali, čepeč pred svojo hišico, žvečeč dateljne in pijoč vodo, poslance sosednjih držav vztoka in zapada. »Kaj bi mu prej predložil: Bobojedčevo prošnjo ali načelnikov ukaz?« se je vprašal Vilar, ko je stal že blizu mogotca.