nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zanašalo ga je v njena pristanišča in visoko se je dvigoval z njenih vzletin. Ravno v pravi čas, ko se je odpravljal proč od hrupnih kmečkih spominov k tihim, zaokroženim osebnim zaključkom, in je svoj namen vedno spet odložil, v čas, ko je že pešalo njegovo plaho odpošiljanje energije v njihovo smer, se mu je utrnila. Ni se odpravil po njih, pač pa se je naravnal po njej, ki je odmeglila njegove gmote in dohitela njegove obotavljive čase, mu razjasnila razgled, mu zaključila, zaobrobila poti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani