urno (401-500)

navzgor. Skozi brzice so jih moški in mladci kaj	urno	potegnili.Ostrorogov drevak je pomagala vleči	A
Rekel pa ni nič. . / . / stran 112 . /	Urno	je pograbil sekiro, jo zavihtel, kakor bi jo	A
ogrado. Nenadoma pa je sredi besede utihnil,	urno	počenil na tla in se prikril in tudi sinovom	A
resukanemu ni niti na misel prišlo, da bi oporekal.	Urno	se je obrnil in odšel.Kalina pa je s tresočimi	A
Kakor bi bil zalajal.	Urno	se je obrnil in oddivjal kar naravnost skozi	A
Kdo tam?« Lisjak se je	urno	obril in zagledal težak drevak, ki je drsel	A
. / stran 179 . / Piščalar je zavrisnil in	urno	stekel v kočo.Brenko je stisnil pod pazduho	A
prebrisani Ponirek, »nekaj jim je prišlo navzkriž.«	Urno	je obrnil drevak in se zapodil za Presukanim	A
za življenje. Enemu izmed teh je Brneči Topol	urno	zvezal roke na hrbtu.Bi ga za vse na svetu ne	A
bronasto ožgani mladci skušali, kdo izmed njih bolj	urno	plava in kdo dlje vzdrži pod vodo. V sencah	A
spozabil in bi ne oporekal, je s svojimi veslači	urno	spet planil v drevak in naglo odveslal navzdol	A
Pa ga je težko dohajala. Mladec je tako	urno	gnal svoj drevak, da bolj urnega veslača Lipa	A
Bodo naju!« Hrček se je	urno	obrnil.Zagledal je že celo vrsto drevakov.	A
Grčavega pa je povabil, naj gre z njim.	Urno	sta veslala Ostrorogi in Brest po lenem pritoku	A
Sulica in lok sta pa prepočasna za tako malo in	urno	žival. In nazadnje.	A
klicati na kolišče. Brž je poskočila pokonci in	urno	kakor veverica splezala na debel hrast, da je	A
bobrovine in začela po zraku pred očmi obeh žensk	urno	delati kroge.Najprej so omahnile Kalini roke	A
Prav ta hip je pripel mimo Škrjanček.	Urno	je pograbil odlomljeni konec roga in ga ročno	A
navezati na rilec svojega drevaka. Mladci so to kaj	urno	storili in sedli k veslom.Jelen pa je stopil	A
vzdignjenim kot zaščitnim in napadovalnim orožjem	urno	v kot k vratom pomakne, da bi imel hrbet od	A
ostrina močno v stol zasadila, s katerim je Blaž	urno	in po sreči nož prestregel. Ali zdaj se gane	A
stare babe!« Ohrabril se je in stopil zopet	urno	naprej. Pa komaj je storil nekoliko korakov	A
Boltetova Špela zopet pred hišo ter pobirala je	urno	pot navzdol proti vasi; v lice pa je bila proti	A
in tudi žito za kravo sivko je bilo kuhano.	Urno	odmakne lonce od žerjavice in, roki v predpasnik	A
zaporedoma enajsto uro. Do gozda šla je deklica	urno	venomer.A tu je postajala pot strma in srobot	A
pri borovcih. Vse ti povem pozneje, sedaj le	urno,	urno, da odideva od tod!« Dekle se je silno	A
borovcih. Vse ti povem pozneje, sedaj le urno,	urno,	da odideva od tod!« Dekle se je silno prestrašilo	A
dolgo. Sin je tačas zopet vodo odprl in žaga je	urno	tekala gor in dol.Bilo je precej hladno, mrzla	A
ti hočeš, tebi pa, tebi,« reče Neža, kar more	urno	pobere košek in se usede tik k meji. Oni štirje	A
gradu. Ko bi bil kdo videl, kako je starček	urno	prestopaval v temni noči na pol s snegom zasute	A
Peter več tako trde stopinje ko pred, ampak	urno	je mencal po gazu proti vasi.Ne dolgo potem	A
bo treba pokopavati pred, ko bi mislil. Le	urno	domov!« pravi stari. Štefeta je zdaj tudi bolj	A
rjavi, sedeli so na iskrih konjičih, ki so jih	urno	nosili ko lastovke po zraku. Strah je bil prevzel	A
sopiha zopet proti domu. In hajdi po sokolovje	urno	navzgor! Oče in mati sta jo pri takih prilikah	A
. /\ .. stran 43 . \/ Smuknila je v hlev in	urno	odvezala mlajšo kozo, od katere so kozliča prodali	A
vogalom. Zardela pa je tudi Ančka, ki se je	urno	skrila po opravkih v kuhinjo.Anca, mama, je	A
grozen krik in mahal proti seči z robevnico.	Urno	sta se oba nasprotnika okrenila in ujela z očmi	A
sta samo najpotrebnejše, obračali se pa tako	urno,	da je bilo kljub jutranjemu hladu do takrat	A
Joka pokliči!« Franca se je	urno	obrnila.Marko pa je poiskal še nekaj odtiskov	A
Lahko noč!« Marko se je	urno	okrenil, da bi odšel. »Marko!«	A
izpod narahlo privzdignjene odeje, kako je Tevž	urno	stopil k Volkunovemu koritu, izsul iz umazanega	A
razhojeno zemljo in živinske odpadke. Še bolj	urno	pa je Marko pripeljal Tevžu tako klofuto, da	A
Marka je premagalo.	Urno	je vstal in zamahnil z robevnico: »Joža!Na sled	A
njim skozi Vrliče in po čigar sledi je hodil.	Urno	se je stisnil pod narahlo prevešeno skalo, da	A
ga je že naravnost dražila. Tako narahlo in	urno,	kakor bi še pol centa ne tehtal, je stopil čez	A
Spet se mu je eden odkrušil. Da se ni	urno	odgnal nazaj, bi bil padel.Tako si je ranil	A
sam skočil čez skalo, se prekotalil v snegu in	urno	vstal in stekel k drugim. Nič se ni pobil.	A
Volkuna in Hrusta, oba pohvalil in pogladil in	urno	nastavil proti domu: »Seveda!Tudi jagnje zaželi	A
v Tržič.« Marku se je odvalil kamen od srca.	Urno	je zajezdil žrebca.V sedlu je pa spet pozabil	A
Če bi kobili zapregel?«	Urno	se je okrenil, prislonil dlan k ušesu in poslušal	A
\/ Marko ji še odgovoriti ni utegnil, tako	urno	se je zasukala in tekla pravit mami. Toliko	A
dušo vred pod kopito spravili, ko se ne bi bil	urno	ognil. Dva dni sem čakal v mrazu in lakoti zastonj	A
Starec resnobno premišljuje trenutek, potlej pak	urno	natakne velike čevlje namesto coklastih copat	A
Jablonski in tukaj ... « Vtem je prišel Koren	urno	iz prve sobe mimo doktorja. »Kaj sem vam pravil	A
»Hvala, da ste mi prebrali!« Rekši to, je	urno	odšla. »Od doktorice, ha ha!	A
Saj znam molčati.« Odkimala je starki in	urno	stekla v svojo sobo.Srce ji je bílo, da ga je	A
Anica! Čakajta, kam sta hiteli?« Odšla je	urno	proti gradu. SEDMO POGLAVJE Velikonočni ponedeljek	A
in v tega jo je Molek vedno vtikal. Nekako	urno	seže sedaj v levega; a tudi tu je ni!V tem trenutku	A
je komaj utešila in malo bleda v lice šla je	urno	za drugimi. Na prvem ovinku se je ozrla na pol	A
sedaj se je zaklicalo za njimi, da nikar tako	urno.	In potem so čakali sprednji, smejoč in glasno	A
bodo jutri blagoslavljali. Adjunkt prinese	urno	kozarec in ga potisne Ančki v roko.	A
samo burja se nekoliko sili!« »Dajte, dajte	urno	oni akt!« veli sodnik. - Ko se vrne	A
debel sneg je ležal zunaj. Pa šel je vendar	urno.	Čez nekoliko časa odleglo je onemu tako, da	A
kletev Mohoričeva je bila odgovor. Stopil je	urno	naprej, ujel kravo in jo tiral domov.Onadva	A
cigan?« zagodrnjal je čez nekoliko časa in	urno,	kolikor mu je bilo môči, stopil na cesto. A	A
potniku zadnje glasove postiljonovega roga.	Urno	je korakal po kolovozu in, ko dospe čez majhen	A
zlata!« Rekši, pobrala je grablje, zaobrnila se	urno	ter stopila v hlev. »I, kaj pa je vendar?« je	A
sprehod, zapustivši tovarišico Ano, stopala je	urno	in lahko, skoraj ne glede na rosno travo, ki	A
samoljubno pogladi. Izpodbode konja, ki je	urno	povzel naglo dirjanje po ravni, gladki cesti	A
baronica Ana, popustivši svojo prijateljico ter	urno	stopivši k došli stari dami.‒ »Gospica Rika	A
rekla ničesar. Samo pletilo v njenih rokah se je	urno	gibalo in malo obledela je po zgubanem licu	A
Teta pogleda na ono stran in reče: »Tedaj idi	urno	in opravi se, gostov ne smemo pustiti čakati	A
polagoma in tudi Ana ni imela posebnega veselja	urno	hoditi, nego je počasi in zamišljeno stopala	A
Poslovil se je kmalu pri družbi in obljubil	urno	vrniti se z grada.Konja je pustil doli in napotil	A
pajdašev ‒ odšli so bili po opravkih. Zato je vzel	urno	konja in odjahal nazaj na Razbor čisto drugih	A
strastno stare kontese. Toda teta ni bila tako	urno	zadovoljna z odgovorom. »Ne, ne, Anica, tebi	A
kaj čula. V tem trenutku pokne dvojen strel,	urno	zaporedoma, da se je komaj razločil drug od	A
tesno ji je bilo pri srcu, a ohrabrila se je	urno.	Vinko vstopi.	A
debel sneg je ležal zunaj. Pa šel je vendar	urno.	Čez nekoliko časa je onemu odleglo, tako da	A
prvem klinu ‒ a kaj dé to ‒ s klina na klin se	urno	pride in marsikdo, ki že stoji na vrhu, ne ve	A
vzklikneta druga dva tovariša in mladi Eskulap prične	urno	staro dijaško pesem, kateri se vse poetične	A
Oj, Miklavž ‒ Miklavž!« Mel si je roke ter	urno	stopal navzdol po klancu čez Učak. Isti večer	A
bil malo nejevoljen. Topolščak pa je stopil	urno	ven, čez hodnik v podstrešje. Odmaknil je v	A
ko ga je Topolščak osorno opozoril, naj se	urno	suče. VI Miklavžu se je odslej dozdevalo, da	A
gre vse premiš . / . / stran 91 . / ljeno in	urno.	Tvoji želji sem ustregel, in sicer ljubezniveje	A
niti kapljice. Rudovar je moral steklenico	urno	odmašiti in seči po kupico v svojem kovčku.	A
tujem jeziku objavi Samoradovo željo. Možje se	urno	lotijo kamenja, narede jamico, polože vanjo	A
in dodana mu je celo moč, da boste plavali	urno	kakor jaz.‒ Torej le naglo se obrnite.	A
mu spolnjuje. Sprva plava proti zapadu tako	urno,	da ne vidi zemlje pod seboj.Po malem pa polega	A
ženske, pol praznično oblečene, so pele in,	urno	se kretajoč, razgrabljale travo v ograbke; dečki	A
Meni to zbadanje ni kratilo ravnodušja in	urno	sem hitel dalje mimo senosekov. Dospel in dosopihal	A
mah pod macesnom k belemu razgrnjenemu prtu in	urno	segel v vrečo poleg pota, da iz nje potegnem	A
žvenketala je steklenina v vežnem oknu. Naš junak se	urno	dvigne na voz in oče Rok švigne z bičem, ne	A
kako odpira denarno listnico ali se igra z	urno	verižico ali sploh po katerihkoli slučajnih	A
so me dvignili in nesli na vrh Triglava tako	urno,	da sem ondi malone v prepade prekopicnil gosposko	A
ne bo skoro miru. A gospodar tiste hiše je	urno	stopil pred vežo in tedaj je gospa v nadstropju	A
je on, prav nič ne boji za svoje zdravje.	Urno	sta najela nosača vodnika, krenila proti planinam	A
srebrnjak nazaj dati, a dete dene leskeči novec	urno	v usta in se brani z rokami in nogami proti	A
Vendar ‒ izidi se božja volja!« Meta je	urno	odšla k mrličema v hišo.Mi drugi smo si pa ogledali	A
Mati ve, kaj je to!	Urno	naproti!Ko ga zagleda pred hišo, obstoji, kolena	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani