umrl (801-900)

pri srcu. ‘ Ščurkov skedènj, Petrček, dobiš,	umrl	pa ne boš.Sčurkov skedènj, da bo pel kot zvon	A
Le hiti h Gospodu, pa naj gre, da otrok ne bo	umrl.	In gredo, pa že pridejo iz hiše povedati, da	A
kamen, ki se je utrgal iz žive stene v brezno. A	umrl	ni.Le vedel ni poslej nič več...	A
zavpila: »Jezus, križani Bog! Zdaj mi je pa še	umrl!	« Prav tedaj se je usulo izpod neba.	A
Gašperja Kavčiča z Ljubinja. Mož je žalostno	umrl	v ječi.Zdaj pa da rubijo vdovo in sirote za	A
odgnali. Doma se je bila raznesla vest, da je	umrl.	»Ob šestih sem bil še v Gorici,« je povedal	A
/ . / stran 92 . / bom rajši strašne smrti	umrl,	ječo in šibe prestal in da me sme vsakdo ubiti	A
pogledal radovedno po sodniku. »Matija Jug je	umrl,	« je dejal sodnik z medlo šalo. »Dokler je živel	A
testes in quantitate.«* »Je medtem tudi že	umrl,	« se je prekinil beroči, »in vivi testes, žive	A
Gašperja Kavčiča tako dolgo v ječi, da je ondi	umrl.	Nato je gospod grof uboge sirote in varovance	A
zmotil, da je zaklical ime človeka, ki je že	umrl.	»Toži le še Bogu,« je bilo čuti iz množice.	A
vstal?« je blodila ženska v veri, da je bil že	umrl.	»Sem,« je rekel, »pa ubogo sestro sem našel	A
nekega nasilneža. Nikolaj je maščeval sestro in	umrl	zato kot morilec pod rabljevim mečem.Bil je	A
pljuča trgajo iz prsi. »Imel sem ga, pa je	umrl,	da je pogubljen!« Tisto uro je izgubil tudi	A
Nihče ga ni več videl ... »Imel sem ga, pa je	umrl,	da je pogubljen za večne čase!« * Ob treh, ko	A
si je predočil: »Ni, da bi živel, ni, da bi	umrl.	Bežati ne more, še obesiti se mu ni več dano	A
je šel po duhovnega, a ga ni našel. Sodnik je	umrl	nepreviden. Tudi to je Foramiti še na smrtni	A
svoji mladi ženi, ki ji je bil teden dni prej	umrl	prvi otrok, in ga je dojila ... «	A
veste, kako je bilo z njim. V tolminski ječi je	umrl.	« »Pa sodnik?« vprašuje Duša.	A
nanj, ki ga je rodila pa je v tolminski ječi	umrl.	Odmolili so in otroci so sitni, hočejo zgodbo	A
govori v sanjah z rajnim očetom, kakor da ni	umrl,	z bratom Lovrencom, kakor da je doma, z Vidučevim	A
petindvajset let! Kaj pa je živel na svetu, pa bo	umrl!	Tako je, kakor da se je šele včeraj prebudil	A
meč ... * . / . / stran 441 . / Simon Golja je	umrl	pokojno.Pred smrtjo je še videl sina in mu izročil	A
Tisti otrok je bil Luzio della Torre.	Umrl	je l. 1737 prav tam, kjer Maraž. * Andreja Goljo	A
Baba hudičeva!« Tedaj je	umrl	Podgornik.Žena pred Kacafuro se je okrenila	A
zdaj so te pa le birmali!« Sredi med smehom je	umrl	skoraj neopaženo goljak Tinče Munih s Stopca	A
vaškim mačkam ... * Skoraj devetdesetleten je	umrl	v tolminskih hribih čudaški ogljar, ki si je	A
kosilom. S svojim možem, mojim dedom, ki pa je	umrl	prej, preden sem jaz zgledal luč sveta, menda	A
sem bil, da se bo to pripetilo mojemu bratu. »	Umrl	je Tinče s Komendske Dobrave.Že ko sem peljal	A
je, da je tudi Moste sneg v celoti zakril! »	Umrl	boš sredi snega...« so skakale sence za menoj	A
Sveti Peter se je izgubil v temi... »Ali sem že	umrl?	!« sem se zdrznil.Sveti Peter vendarle ne živi	A
sveti Peter odklepa nebeška vrata. Res sem	umrl,	toda prišel sem vsaj v nebesa.Sveti Peter je	A
lepem zaslišal navček iz zvonika. Nekdo je	umrl!	Vedno me je streslo ob milem zvoku navčka.	A
tudi meni... V zbiralnici so mi povedali, da je	umrl	mlinarjev pomočnik.Ves vroč je skočil v vodo	A
pokopavamo enega od nas. Mlinarjev pomočnik je	umrl	tudi za nas... Ničkolikokrat sem pozneje	A
počenjali na našem zelniku. Cankarjev Polikarp je	umrl	nekje na meji med Mostami in Komendo.	A
mi je povedal, da je moj prijatelj nesrečno	umrl.	Rekel sem si: tako daleč sem že prišel, najbolje	A
nak, je že prestar! Če je božja volja, da bo	umrl,	bo umrl in pri tem ni pomoči.In je res umrl	A
že prestar! Če je božja volja, da bo umrl, bo	umrl	in pri tem ni pomoči.In je res umrl.	A
umrl, bo umrl in pri tem ni pomoči. In je res	umrl.	No, saj je bil že star ko zemlja.	A
pride na obisk k njenemu gospodu, drugače bo	umrl.	»Kaj pa je tako hudega, gospa?«	A
me prišli pogledat, ali bom v resnici kmalu -	umrl.	Takim sva se z Micko oddolžila z najslabšo kislico	A
gospod Mlakar trše. »Tako si boječ, da bi raje	umrl,	kot pa se pozdravil...Ampak vedi, da te bom v	A
Milavec je med delom - po operaciji slepiča -	umrl!	Zato jih je moral dodelati celjski mojster Naraks	A
odrezali nogo. Rana se je prisadila in Janez je	umrl.	Petermanca, pastirica, ki je sama v	A
ga odpeljem domov, posebno še, ker je Janez	umrl	novembra, pa ni bilo toliko nerodno zaradi prevoza	A
faranom. Pa tudi sprevidet sem se dal, da bi	umrl	v Bogu, kakor je tekla vsa moja pot...	A
ženskemu spolu, posebno mlademu. Tiste dni je	umrl	stari župnik Sv. Jakoba, in župnik je hotel	A
udarci! Toda vsi pričakujejo iztežka, kdaj bode	umrl	bičar v svetem stolpu, da bi se izpraznilo njega	A
navada je vendar nekoliko ponehala, odkar je	umrl	nadškof Jacobus LII.« »Kako to?«	A
blaženega Antona od Kala nekaj peša, odkar je	umrl	blaženi Jacobus LII.« »Kako to?«	A
z roko nisem dotaknil! Vid'š, tako je Kalar	umrl!	« Vprašam:	A
gospod Jezus Kristus, ki je za nas vse na križu	umrl!	« »Kdaj si prišel z lavretanske božje poti?«	A
Aleluja!« Nagnil je glavo k zemlji in	umrl!	V Zima je gospodarila v deželi.	A
njegovo mesto oddali drugemu. V rob, kjer je	umrl,	pa so zasekali velik križ, ki ga lahko vidiš	A
da vas je zapustil tisti Giacomo. Morda je	umrl;	pa tudi v tem slučaju bi ga ne izklicalo iz	A
je ta ljubljanski original nekaj let pozneje	umrl,	je povzročevala omenjena zaloga pušk njegovim	A
je Ručigaj, »santa trinidad, od žalosti bom	umrl.	In kje imaš ključe, Marjanica!	A
drugega ne želim, nego da bi prav težko umiral in	umrl.	« »Isto želim mu tudi jaz,« kričal je	A
testamentu!« Še je govoril z Ernestom, potem je pa	umrl	‒ in name je mislil v svojem testamentu! Gregor	A
mislil v svojem testamentu! Gregor Lesovéj je	umrl	in, ko so odpečatili oporoko njegovo ‒ bil je	A
stric Ernest, tudi žene ni bilo. Vid Lesovéj je	umrl	daleč od svojega doma in vas je preklinjal.	A
ničesar ne vem. Za Tekstorja se piše in, če bi	umrl,	prav bi storil!« Videlo se je starcu, da nerad	A
Lesovéj. Imel je opravke v mestu, kjer mu je	umrl	oče.Spravljal je v denar zapuščino.	A
pomisli vendar, da nas rešiš vse. Tudi je star in	umrl	bo kmalu!« Suhotno mu odgovori: »Otroška ljubezen	A
zame bi bilo to hujše od smrti. Da bo kmalu	umrl!	Te prozaične tolažbe bi si ne hotela privoščiti	A
ki je z mahom obraščeno. Na tem robovju je	umrl	onega leta stari ovčar, tisti Tržačan Luka.	A
gospodaril na Nižavi. Dolgo je tega, kar je	umrl	Gregor Lesovéj!« »Vidite,« odgovori kneginja	A
Filip se je zopet zavedel. »Urša,« reče ji, »	umrl	bom morda takoj, morda jutri! Ali mi hočeš	A
da ‒ umira! In res je knez Janez Evangelist	umrl	tiste dni, in mi vsi vemo, da za njim stolica	A
kakor vse, rada bi vedela, komu zvoni. Kdo je	umrl,	Tine?« »E,« odgovori Tine zaničljivo, »tista	A
Stari baron je bil še pred obsodbo nagle smrti	umrl,	in dekle je zblaznelo, kakor pripovedujejo.	A
pri njem, ki je nekdaj tu živel in tu na Otoku	umrl!	Lucija, sedaj se mi dejanje moje matere dozdeva	A
viseti v tem gnezdu in pri teh meglah! Jaz bi	umrl,	da sem le en dan vkovan tu sèm v ta pekel!Kaj	A
nesrečno padel na ledu, da je malo dni potem	umrl.	In Lindenholz je zblaznel popolnoma, ali to je	A
Ha, ha! Tvoj oče, ta tvoj vzor vseh vzorov,	umrl	je tudi, in sicer ravno tako kakor baronesa	A
nemško, po laško in še celo po španjolsko. Ko je	umrl,	je nesel torej s sabo na koše samih krvavih	A
podzemeljskih ječah in po stanici, v kateri je	umrl	izveličani škof Conradus.Tudi jaz sem se tisti	A
se je veselila moje groze, je še dostavila: »	Umrl	boš, in ko boš umiral, bo prestreljeno tvoje	A
bilo tako bojevanje in laže bi umiral, da sem	umrl	pri tisti batalji.Padel pa je tudi naš grof	A
Victoria! Victoria!« Kri ga je zalila in	umrl	je na trdem ležišču prej, kot je prišel kaplan	A
živel Adam, je bilo devetsto trideset let, in	umrl	je.Set je živel devetsto dvanajst let, in umrl	A
umrl je. Set je živel devetsto dvanajst let, in	umrl	je.Enos je živel sto petdeset let, in umrl je	A
umrl je. Enos je živel sto petdeset let, in	umrl	je. Sedaj je prišel na vrsto Polikarp, in bojim	A
Nepričakovane reči so se pripetile in oče bi bil skoraj	umrl!	Očetove besede pa pravijo, da premalo ponujate	A
odkriti vse. . / . / stran 93 . / Da bom težko	umrl,	bi ti tako opazil, in naj sem ti prikrival svoje	A
stokoma jecljal, so bile: ‚Pridem pote!’ Nato je	umrl.	Prav nič me ni bilo groza strašnega dejanja	A
svojima Kako je Jošt Schwarzkobler žalostno	umrl.	Vinotoka 1648 konjičema noč in dan naprej	A
ščene, ki mu liže roko. Blagor mu, lahko je	umrl	potem. Ko se mi je premoženje množilo, ko sem	A
enkrat ali dvakrat, dokler se ni pomiril.	Umrl	je na pepelnično sredo. Tedaj sem ponovil obljubo	A
prav doKako je oče Polikarp Khallan žalostno	umrl	1691 bre volje.Oni pa je spal pod rušo!	A
pobožen in pameten mašnik, samo prezgodaj je	umrl.	Pokopali smo ga tik cerkvenega zida pri malih	A
posestvo sinu Petru. Kmalu po izročitvi je tudi	umrl.	Sin je bil le malo podoben očetu.	A
meni izročil. V noči potem je Marks Wulffing	umrl.	Moja želja je, da bi mu svetila večna luč.	A
reteklosti. Tu in tam se me je polastila želja, da bi	umrl,	ker sem bil sam sebi in drugim v težavo.Pa me	A
moja vera to ni! ali toliko zapišem, da bi raje	umrl	sredi domače doline, bodisi od gladu, nego na	A
decembra 1710. Poklican je bil od tod in lahko je	umrl	in prehudih bolečin mu ni bilo prenašati ob	A
bilo prenašati ob smrtni uri. Tisti dan, ko je	umrl,	je dopoldne še okrog lazil, popoldne pa je zaspal	A
zemlji. . / . / stran 7 . / Moj oče je tako	umrl.	Pijan je bil in zaspal je pod jablano v prvi	A
Hov, hov! Pa je tudi	umrl.	In poznala sem tudi gospoda Boštjana v Kranju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani