umrl (1.201-1.300)

Mucni gori? Saj je tudi rajnki Martin nesrečno	umrl,	in znabiti bom tudi jaz, kakor so dejali stari	A
nič žalega ... In lačen sem ‒ in žejen, da bom	umrl	... « »Hm,« je zagodel tuji mož sredi teme.»Prišel	A
Izpustite me, stric!	Umrl	bom, če me ne izpustite ...Od lakote in žeje vam	A
me ne izpustite ... Od lakote in žeje vam bom	umrl,	in jutri boste imeli na vesti mojo smrt ...Slišite	A
Kezovec prebudil. Gabu se je že zdelo, da je res	umrl.	Strahoma je gledal vanj in oči so ga ščemele	A
Gab se je oddahnil, ko je videl, da mož še ni	umrl.	Naglo je stopil k pogradu in je obstal tam pa	A
kakor se spodobi sinu poštenih staršev ... Jaz bom	umrl.	Preveč me je razmesarila zver, da bi mogel še	A
zver, da bi mogel še ozdraveti. A ne bi rad	umrl	tu v divji samoti.Med ljudmi bi rad umrl, kakor	A
rad umrl tu v divji samoti. Med ljudmi bi rad	umrl,	kakor vsakdo želi. Pojdi v dolino, v vas pojdi	A
« je vzdihnil. »Da bi jim vsaj medpotoma ne	umrl!	Da bi ga prinesli v vas in bi umrl previden!	A
medpotoma ne umrl! Da bi ga prinesli v vas in bi	umrl	previden!Saj stric Kezovec ni zaslužil nesrečne	A
Vedel je tudi, da pozvanja stricu Kezovcu, ki je	umrl	v vasi mirno in spravljen z Bogom ... Gabu se	A
vodo. Janez se je od žalosti obesil, Bolcman je	umrl	naravne smrti, tako da se je Francelj lahko	A
ni medtem od starosti ali od preveč dobrega	umrl	tudi on. K O N E C	A
tukaj; kaj bi ga obvezovali, saj bo tako in tako	umrl...	« Izvlekel sem zasilne ovoje in zavpil: »Da mi	A
rok! Če ti je namenjeno, boš živel, če ne, boš	umrl.	« Ranjeni je bil kljub strašnim ranam še pri	A
zadnjimi žarki. »Petintrideset let imam, pa bom	umrl.	Pa tako lep grunt imam, tako rad sem delal.	A
umirajočega pa pokrili z debelo odejo. Preden je	umrl,	sem ga še enkrat pogledal.Obraz mu je lezel	A
ponavljal: »Otroci, otroci, živina, vrt, zemlja.«	Umrl	je mirno kot otrok.Ni klel, ni molil, govoril	A
nama ponudila žganja. »Od zemlje še ni nihče	umrl,	« je šaljivo dejal Čakla in si otepal zemljo	A
ki je ležal v mlaki krvi. Čez pet minut je	umrl.	Bil je najboljši bataljonski komisar Tomšičeve	A
jo je pretepel, ker je medtem deseti otrok	umrl	brez materine nege. Matija je prodal vole, ženi	A
graščine ogrado, katero kosi dvanajst koscev.	Umrl	je 1888. v marcu mesecu. Tistega leta so ljudje	A
Bil je nesrečen človek in čudak. Martin je	umrl	pred vojno.Lepo zidano hišo je imel in njive	A
Florjanček bo pastir in še kaj. Kadar bo oni	umrl,	ki grablje dela, naj bi pa on to postal.Tudi	A
prednikov ni cenil, ne deda ne očeta, ki je	umrl	devetdesetleten tik pred vojno.Oče je oblezel	A
Mirno si živel v strahu božjem in tudi tak	umrl.	« Tako je cerkovnik Matija leta 1918 govoril	A
Zima se bliža, drv in nastilje je treba.	Umrl	pa tako ni že tri mesece nobeden, da bi kopal	A
nič. . /\ .. stran 68 . \/ Ko je njen mož	umrl	za prehladom, je začela šele na šentmartinskem	A
zvečer hoditi okrog. Po šestih urah bolečin je	umrl.	Nekdo je opolnoči zazvonil na štiristoletni zvon	A
Rekel mi je, da so imeli dobro letino. Ded je	umrl.	Bil je star devetdeset let.	A
Spomenik je plačan, besede tudi. Tisto, kdaj sem	umrl,	pa ni treba, da je napisano.« Umolknil je, mi	A
tega očital. . /\ .. stran 107 . \/ Ko je	umrl,	so stari vojaki in ljudje jokali.Tako je bilo	A
Slišal sem, da je oni maršal Borcenič od gladu	umrl	v podstrešni sobici v Gradcu.Namesto da poslušam	A
prinesel iz svetovne vojne fant, ki je kmalu nato	umrl	za ranami, dobljenimi v Južnih Tirolah. Klančnikova	A
je iz oholosti preganjal papeža, je še mlad	umrl	v pregnanstvu na otoku Svete Helene.« »Veste	A
da so strogi zakoni za divje lovce. Odkar je	umrl	glavni zankar Franc, je že boljše za lovce.	A
in stranke.« »Boltežarja je pa škoda, ker je	umrl,	« je dejal Andrej, da bi pomenek obrnil v drugo	A
kakor moj prednik župnik - kmet Jernej. Ko bom	umrl	bom srečen, da ne bodo sorodniki dobili nobenega	A
ženske, je odšel v Srbijo, in ono leto je tam	umrl.	Ljudje so ga hoteli za župana, ker je bil najbolj	A
strani. . /\ .. stran 201 . \/ Škof Rožman je	umrl	v Ameriki.Živel je v zmoti.	A
verskega vojaškega duhovnika. V Avstriji je	umrl	bivši župnik Jernej.Tudi on se je zmotil v politiki	A
Uboga njegova družina. V Ameriki je	umrl	bivši kranjski dekan Š. Matija.Po rodu je bil	A
Začelo je deževati in močneje grmeti. »Lepo si	umrl,	ti stari Reber,« je dejal Matija in si obrisal	A
to davno umrli domači rezbar, ki je živel in	umrl	od vseh pozabljen. »Ej, ti Janko, površen si	A
pred samostan, so mi menihi naznanili, da je	umrl	njih opat, ki je bil odgovoren za rečeno kršenje	A
graščin in da ima že narejeno oporoko. A ko je	umrl,	ni dobila Hema ničesar, njeni sestri pa sta	A
moral umreti, marveč zaradi tega, ker ne bo	umrl	v junaškem boju.Začel je razmišljevati, če bi	A
si bil slučajno v njeni hiši, ko je Galengano	umrl	kot žrtev krivo verskega fanatizma, ti tudi	A
dosegla, da je postal opat v Zatičini, in ko je	umrl	vojvoda, se je Virida semkaj preselila.Kaj praviš	A
gospodu opatu, da naj napravi testament.« »Ali bo	umrl?	« se je začudil stražar. »Seveda bo umrl	A
bo umrl?« se je začudil stražar. »Seveda bo	umrl,	in morda še prav kmalu.Le reci mu, naj napravi	A
E, to ne pomeni dobro. Ko je	umrl	neki slavni cesar, ki je pomagal vsem revežem	A
so jo pogubili, tisti stari Jozva, ki je lani	umrl.	Na zemlji so kapale od njega uši, v nebesih padajo	A
napraviti in na njem je neke davne poletne noči tudi	umrl.	Župnik je sedel v naslanjač na levi, kaplan	A
spominu moj nekdanji katehet, ki je že davno	umrl.	Reklo se mu je pater Erenfrid.	A
kaj se je zgodilo, pravijo vsakdanje: »Nič!	Umrl	je.« »Kako?«	A
kovčkov in skrinj. Vdova je po profesorju, ki je	umrl	mlad na sušici.Otrok ni imela.	A
ob . / . / stran 103 . / ljubi. Oče njen je	umrl,	mati še živi, pa zelo malo vidi in sliši.Tisti	A
ne, bova pa, kakor bo vsakdo, če ne bo prej	umrl.	Zdaj sva pa že še pri sebi, zdaj!	A
popoldanskim se pripeljala po obljubi. Oče njen je	umrl,	mati še živi, pa zelo malo vidi in sliši.	A
ne živi več. . / . / stran 76 . / Včeraj je	umrl.	Zapušča ‒« »Tako, tako ‒« je dejal zamišljeno	A
njej vse narobe in povsod se pozna, da je nekdo	umrl.	Pohištvo stoji v eni sobi vse križem na kupu	A
napol ležala na tleh in gledala vame. »Kako bi	umrl	brez denarja?« »Kaj?«	A
»Nisi sam ... o, jaz to vse razumem.	Umrl	bom, a zlo, ki se je nabralo v tej hiši, ne	A
Slutim, da nekdo prihaja.	Umrl	bom.Popravim se v naslanjaču, da ne padem mrtev	A
svojega moža, ki je bil davčni kontrolor in je	umrl	pred petnajstimi leti, s solzami v očeh se domisli	A
nasmehniti in sem se v bolečini nakremžil: -	Umrl	bi za tebe. - To pa ne.	A
poti v svoje nebeško kraljestvo.« »Je torej	umrl,	ali še živi?« je nestrpen Jajaban. »Bog ne umre	A
Tudi moj oče se je ukvarjal z njo. Preden je	umrl,	mi je zaupal, da je razkril samo prve pismenke	A
dokler ga ne sprejmeš. Nehal bo jesti in bo	umrl	pred tvojim pragom, če ga ne boš pustila pred	A
Zakaj se treseš, ljuba? Ne bom	umrl,	ker nisem rojen, bolelo me ne bo, preprosto	A
vprašat ali so Histosa umorili Dromidi ali je	umrl	naravne smrti.Tudi ne nameravam naščuvati ljudstva	A
strne zadnji del zgodbe o Iksii. Potem, ko je	umrl	evianski bog Raf Pesnik in se je živostrojni	A
vzdihnila Rožička. »Saj jim bo fant v enem tednu	umrl	od lakote.Nahranil ga tam prav gotovo ne bo	A
Očeta nikoli nisem videl in je najbrž že zdavnaj	umrl.	Zato pa je ves čas mojega osnovnega šolanja	A
kar v peharju za kruh. Tudi ta je medtem že	umrl,	tiho in neopazno, kakor pač umirajo otroci,	A
da je Prelčev Boris, žal, že pred tednom dni	umrl.	Spogledali smo se in spričo vsakodnevnega ugotavljanj	A
in ime vsaj enega znamenitega človeka, ki je	umrl	za tuberkulozo.Jaz pa se ga nisem spomnila,	A
Beethoven, je ponovil za mano, in zdi se mi, da je	umrl	kar srečen.« »Umrl je, sestra,« sem ugotovil	A
mano, in zdi se mi, da je umrl kar srečen.« »	Umrl	je, sestra,« sem ugotovil suho.»Ali je ob tem	A
trije kmalu zatonili: Hruščov odstavljen, papež	umrl,	Kennedy ubit. Bil je to čas, ko sta cveteli	A
zemlja z malo začetnico, ne zanima me, kako je	umrl	in zakaj.Ta nagrobnik ima vklesano geslo, ki	A
« Gren mi zakrkne besedo. »Sinoči je	umrl.	Škoda korenine.«	A
je začudila. . / . / stran 336 . / »Kdo je	umrl?	« »Neki očanec z Brezij nad Kamnikom.«	A
bilo vse razumljivo: zadnji prebivalec bi pač	umrl	brez naslednika, saj bivalnik ni imel rodniškega	A
»Po njegovi smrti.« »Mate vendar ne bo	umrl.	« »Čemu ne?« se je zavzel Cine.	A
kronal moje že tako temačno razpoloženje. »	Umrl	je,« je vzdihnil Ramit ko sva se kobacala iz	A
valov... Stari Karničnik je nekega dne nenadoma	umrl.	Že dolgo pred smrtjo ga je nekaj tlačilo; bil	A
več zavedel in po dveurnem, težkem umiranju je	umrl.	Če je na zadnjo uro res tako rekel,	A
branil mrzlice in griže. . / . / stran 69 . /	Umrl	je za pljučnico. MIHA MUHA I.	A
sina, malone tako velikega, kakor je bil Omar;	umrl	mu je lani.Poleg tega sina je imel dve hčeri	A
»Kaj pa te je privabilo sem?« »	Umrl	mi je moj dragi stric Erazem, Erazem Gradnikar	A
veliko denarja. Zdaj pa je bolan in bo vsak čas	umrl	in vse zapustil gospodu ovcirju.Gospod Gimpl	A
polkovni zdravnik obljubil, da bo v treh dneh	umrl.	Koprnela je cvilila, da je vse to laž.	A
ji je samo kratko brzojavkal, da je medtem že	umrl	in da naj bo srečna z drugim, ki bo občudoval	A
Pa tudi pisal ni nič. Menda je	umrl.	Koprnela je bila vsa obupana.	A
hiši na tatvini zasačila, gosposki izročila.	Umrl	je v ječi, in to je v divjih prsih zbudilo neizbrisljivo	A
kaj je bilo z avtomobilom, s človekom, ki je	umrl	v njem, kakšni so rezultati preiskave?« »Esperanto	A
tem strmel v človeka, kot bi sanjal. »Kako,	umrl.	Še včeraj sem bil pri njem.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani