nova beseda iz Slovenije

umreti (201-300)


ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne maral      umreti      na tuji zemlji.Ali od vsega hudega umreti na  A
umreti na tuji zemlji. Ali od vsega hudega      umreti      na tujem, bi bila devetkratna smrt!“ Veliko  A
sveti Lenart!“ je rekel v svojem srcu. ”Ne maram      umreti      prej, pa če je treba, da morje preplavam in  A
izbi poleg starca, ki je umiral in ni mogel      umreti.      Peter ga je spoštoval brezkončno in želel  A
je odgovoril Šimen ves miren in brez srda. ”     Umreti      sem kanil v postelji, pa so me pregnali; legel  A
osorno pogledal in mu je ukazal: ”Če misliš      umreti,      kakor vse kaže, preloži smrt, dokler se pravica  A
v pasti, zdaj velja: podati se ali na mestu      umreti.     Spogledajo se in se zaženo v polumesec, jezni  A
vleče poslednja misel, ob njegovi strani si žele      umreti,      z njim stopiti k poslednji sodbi ...Petorica upehanih  A
si morem želeti,« je modrovalo mlado dekle, »     umreti      je lepo, umreti za Boga.« In za hip je pristavila  A
je modrovalo mlado dekle, »umreti je lepo,      umreti      za Boga.« In za hip je pristavila:   A
Ni mogla umeti. Če bi ona sedajle morala      umreti,      neskončno bi ji bilo težko.Po vsem bi ji bilo  A
Takšno posestvo, pa mlado ženo ima, pa mora      umreti.     «In obrisala si je ustnice Lahezis in se v divji  A
Juri je umrl. Čudno vendar, kako more človek      umreti.     Kaj je to, umreti?  A
vendar, kako more človek umreti. Kaj je to,      umreti?     Ali je to nekaj takega, kar ona sedaj čuti?   A
Ali ni morda nič?      Umreti!     Kje je zdaj on?   A
ura? Kaj bi bilo, ako bi morala tako naenkrat      umreti?     Umreti!«   A
bi bilo, ako bi morala tako naenkrat umreti?      Umreti!     « Katra se je stresla, zavila se v odejo  A
kdo pravi, da ne sme, da ne more baš ona tako      umreti?     Ali ne umirajo najbolj zdravi tako?   A
Lačni so, mož godrnja. Ona pa ne more ne      umreti,      ne živeti.O Bog, stori ji dobro, naj izprehodi  A
od veselja in moči. Samo ona, samo ona mora      umreti      še danes!Od nekod, od vasi gori menda, je bilo  A
bom se hudovala in kregala z Bogom. Če mora      umreti      od vaju kdo, naj umrje moj Jurče.Naj umrje za  A
ubogo dete z zobmi. »Če ne greš do jutri, moraš      umreti!     « »Da!« je jeknila deklica.   A
ginjeno zadrhtel in je rekel: »Naš hlapček ne sme      umreti!     Kajne, da ne bo?«   A
študentovska pivska pesem: Moj namen je v pivnici      umreti,      kjer je vino umirajočemu »Peter,« je vzkliknil  A
Pretresla ga je smrt prvih kužnih, ki ju je videl      umreti.     In tedaj ga je obšla tesnoba brez kraja, brez  A
uslugo, kakor sem mu jaz, da je mogel mirno      umreti.     « Vikar je vzel pismo, ki je bilo zavito v svileno  A
olje dal in je zdaj vse proč in da bo morala      umreti...      »Da boš morala?« bruhne hripavo vikar  A
najtežje breme njegove duhovniške službe. Nočejo      umreti,      zato ne marajo, da bi jih previdel, boje se  A
dal. Po meni, po jalovem in starem, ki hočem      umreti      zanjo! Gospod! Thabita kumi!«   A
je ustrašil, da bi utegnil tako zdelani mož      umreti.     Zato mu je poslal lečnika.  A
naj povem,« je govorila ženica. »Stara sem,      umreti      bo treba.Naš Gašper me skrbi.  A
Poglej si junake, poglej branilce! Pripravljene      umreti      zame.Ni se mi bati, dokler živijo ...  A
Otrese se, ne mara. Z odprtimi očmi hoče      umreti.      »Impavidum ferient ruinae ‒ brez groze ga bo  A
pečjo ali v kleti, enkrat treba bo      umreti!     « »Amen!« smo zaklicali v en glas in  A
mi sveti, s teboj želim živeti in      umreti.     « Bila sva tako rekoč že poročena.   A
in glasno povedal dovški župnik. »Če nočemo      umreti      od žeje, potem jo je najbolje mahniti k mojemu  A
ki so tik pred smrtjo, jaz pa še ne mislim      umreti...     « Načelnik kranjske sekcije Turistencluba  A
naročje, to je vse, kar ti bi rad povedal!« »     Umreti      se nikdar ne mudi!« je poskočil, kot bi ga pičila  A
triglavskemu kralju Matjažu, pa se sploh ne spodobi      umreti.     Ljudstvo bi bilo hudo razočarano nad teboj, če  A
prinesel poslednjo tolažbo. »Nič mi ni hudo      umreti,      res pa je tudi, da sem zmeraj mislil, da bom  A
dotakni se ga s hladno roko, da mu bode zopet      umreti,      ako si bode zaželel, daleč od zelene zemlje  A
Marija,« izpregovorim družici svoji, »ne boj se      umreti!     Večnost je pravičnejša od zemlje!«   A
Večnost je pravičnejša od zemlje!« »S tabo      umreti      mi je sladko!« Usmilil se je nas Gospodar svetá  A
prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo treba      umreti.     Od Fortunovih so mi sporočili, da je pustil gospod  A
morala prej ali slej od kake večje razburjenosti      umreti,      ali jaz vem bolje: zavest sreče ji je vzela  A
Švicar, ga je sunil v rebra, da je potem moral      umreti!     Pa vendar smo jih potolkli in še celo francoskega  A
vrat, kakor vsi drugi ljudje, ki morajo enkrat      umreti!     « »To je pa čudno!« je odgovoril starec.   A
»Franca, umiram! In mlad sem še in      umreti      mi ni lehko!« Te besede je govoril zamolklo  A
Tolmajnar, prav dobro godi? Ali hočete tukaj      umreti?     « Globoko se mi je povesila glava in žalost in  A
ljudstvo? Za ljudstvo živimo, za ljudstvo moramo      umreti,      če treba!« »Hvala Bogu, da ni treba,« se je  A
Kontesa!« je vzkliknil očitajoče. »Včasi je lepše      umreti      nego živeti!« In zopet je napajala svoje oči  A
Ana Rozina, zvedeti, kako žalostno je moral      umreti      naš dragi vicedom Jožef Rabatta?« »Žalostn  A
naš dragi vicedom Jožef Rabatta?« »Žalostno      umreti?     Morda so ga ujeli Turjaški ter ga vlačili po  A
ministra, podrla v prah in da bode zaradi nje moral      umreti      kakor izdajica najvišjega svojega gospoda, imel  A
se je zgodilo tako! In naš Turjačan je moral      umreti,      ne da bi mu bil purpur venčal častilakomno čelo  A
je baron Janez Ljudevit. »Za takega vladarja      umreti      na bojnem polju, to bi bila moja želja, gospod  A
istega dne premikal proti našemu mestu. Lahko je      umreti,      da so mogli veliki gospodje tedaj prav počasi  A
stoletja kakor bolnik, ki ne more niti živeti niti      umreti!     « Ko škof ničesar ne odgovori, nadaljuje Filip  A
je vprašal zamolklo: »Ali bi ne bilo krasno,      umreti      za mater svojo?« »Kaj besedičite o smrti?« odgovori  A
božjim soncem. »Lopov!« siknil je, »ti moraš      umreti!     « Trše je oklenil samokres z roko in napenjal  A
zavest. »Urša,« spregovoril je strastno, »vidiš,      umreti      mi bo! Tam v kotu se že napravlja rumen oblak  A
obupno življenje. Filip (to veste, da je moral      umreti!     ) dejal je pri priliki, da mora človek časih  A
ženski, ki zdaj tam notri ni mogla ni živeti ni      umreti,      pravil o čustvih svojih. Tu ji je bil izročil  A
grajskemu glavarju, uklenili bi vas v verige in      umreti      bi morali v temnicah na loškem gradu!« Tedaj  A
»Polikarp, kamerad! Že vidim, da      umreti      ni nič posebnega; prej kot umrjem, bi pa nekaj  A
brodila po svetu in danes se bojim, da mi bo      umreti      daleč od doma.Vse dni sem nosila tovor, težji  A
živega. Tudi sin in žena njegova sta morala      umreti.     Vse, kar sta mi zapustila, je bilo otroče, ki  A
Trubar pride! Polikarp umira, ker mora človek      umreti,      dasi ne ve ne dneva ne ure.Celega časa, kar  A
je resnica: Kdor dela testament, mora kmalu      umreti.      Vedeli smo zatorej, da so štete ure življenja  A
namočil kamen s krvjo. Sedaj vem, da umiram ‒ ali      umreti      skoraj ne smem ‒.« Odgovoril sem mu takoj:   A
. / . / stran 209 . / Mogoče, da je težko      umreti      ‒ moja vera to ni! ali toliko zapišem, da bi  A
in Gospod Bog je milostiv s tabo, da ti ne da      umreti,      kakor je umiral nekdaj Juda, imenovan Iškarijot  A
ki ga je z njim ena in ista mati rodila. »     Umreti      moraš,« je dejal hripavo.Še bolj ga je razkačilo  A
zadel me je do živega!« »In žejen bom moral      umreti!     « je vzdihnil.Skalnimi očmi se je vlekel proti  A
so sedeli, molče in s smrtno grozo v duši. »     Umreti      bo treba, Anica!« je zastokal starec.Dekle je  A
Blagor mu, komur je dano s tolažilno zavestjo      umreti,      da je smrt v resnici ‒ življenje našega življenja  A
pritihotapila pod streho vašo! Meni pa bi bilo sladko      umreti      za vero božjo, da bi se ta luteranska svojat  A
roke,l izpregovori starec, min če nam je že      umreti,      zgrabi naj tudi njega hudič, kateremu je že  A
‒ Utripalo mi je srce, da sem menil zdajci      umreti,      ko sem začul ta odgovor angelov.mKdo je?l vprašam  A
menite, da boste žgali po meni. Če mi je že      umreti,      umrem naj v miru.Rano mi hitro obvežite, mudi  A
povej mi, je li to takšno jutro, da bi mogel      umreti      pošten in Bogú ljub lovec?Ne in ne!l   A
prècej bom jezen, če izpregovoriš še kaj takega.      Umreti,      lepa bi bila ta!Saj nisi prišla k zverini, saj  A
cistercijanskega reda. »V tem redu hočem živeti in      umreti!     « je Somrak ponižno rekel. »Bog naj dovrši v  A
v delu je molitev. Moli, kakor da bi moral      umreti      že to uro, in delaj, kakor da bi ti bilo živeti  A
nista vzela?« »‒ Umrla je, prekmalu je morala      umreti.     Bog ji daj večni mir in pokoj!«  A
se, čeprav ti je hudo. Saj je še Jezus moral      umreti.     « Trlep je s pobešenim pogledom molčal, oči se  A
da te razumem!« »Ležati je bolje ko sedeti,      umreti      bolje ko živeti brez svobode ‒ ubij me že, kaj  A
svojih pravic, gospoda jih mora vrniti. Bolje je      umreti      kakor pa umirati. Tudi Janez je videl lovskega  A
mislili, ne bi bili zmerom pripravljeni, tudi      umreti      za grad!« »Mika me, da bi stopil tjale dol in  A
žalosti tako zelo oslabeli, ko bi nama vi utegnili      umreti?     « Mati žalostna odgovori:   A
če me še ti zapustiš, moram od vsega hudega      umreti.     «Pavle ga je pa tolažil in ga opominjal, naj  A
nekoliko jedi pošljete če ne, moram od hudega      umreti.     Bog vam bo obilno poplačal, kar mi boste storili  A
pomagali. Brez njega bi bil gotovo moral na poti      umreti.     Glejte, ta zvesti prijatelj, ta moj dobri tovariš  A
rekel: »Ljubi moj Svetin, zdaj vidiš, da moraš      umreti;      blizu je tvoja zadnja ura, tvojega življenja  A
Ubogal vas bom, kakor me učite. Vidim, da moram      umreti,      je že božja volja tako.Vem, da sem v svojem  A
zavržen, da bom moral tako zaničljivo, strašno      umreti.     Kaj hočete, da naj me tudi Bog zavrže?  A
smilite, gospod general, ker boste morali jutri      umreti.     Če drugače ne more biti, vdajte se v božjo voljo  A
vojščaki, vi veste, da me boste jutri ustrelili.      Umreti      moram, kaj mi pomaga denar!Tukaj imam še cekin  A
Neusmiljeno delajo z revnimi sužnji, tako da vsak želi      umreti      in komaj čaka smrti.Jesti dobe zjutraj malo  A
kakor bo. Od lakote jih menda rod ne bo pustil      umreti.     Jelen je z roko odpodil muho, ki mu je sedla  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA