”Še te bom videl, zelena dolina, še te bom slišal; sveti Lenart!“ je rekel v svojem srcu. ”Ne maram umreti prej, pa če je treba, da morje preplavam in da romam po kolenih čez hribe in goré!“
Ko je stopil iz brloga na svetlo cesto; se mu je zableščalo in zazibalo pred očmi.