Tu je bilo mesto, kjer je nekdaj Gregor Lesovéj krčil se pod bolestjo brezupne ljubezni. Na ta držaj se je morebiti naslanjal, ko je tej brezsrčni ženski, ki zdaj tam notri ni mogla ni živeti ni umreti, pravil o čustvih svojih. Tu ji je bil izročil cvet, znak svoje ljubezni, ki ni imela niti upov niti prihodnosti, kakor jih nima cvetje, če se je sredi zime po umetelni poti izvilo iz osrčja materi zem lji!