nova beseda iz Slovenije

umazana (68-167)


bila dolga in prostrana, toda tako temna in      umazana,      kakor ji Kačur nikjer še ni videl podobne.Po  A
Zdelo se mu je, da leži tudi na njih obrazih      umazana,      neprijazna senca Blatnega dola, pustih, lužastih  A
že pod hribom, je stala dolga, nizka, zelo      umazana      in čemerna hiša, nad vratmi pa je visela oblanica  A
Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako      umazana,      da se ni videlo ne v izbo ne na ulice. V  A
zemljo, visi na visokih strehah, kot neizmerna,      umazana      in razdrapana rjuha. V teh žalostnih časih  A
odprta in so se tudi čudila. Obleka je bila      umazana,      posvaljkana in blatna, kakor da jo je bil našel  A
v kotu na slamnati blazini pa se valjata dva      umazana      otroka v cvetočih, sivih srajčkah. Pred njim  A
so enakomerno vztrepetavala stegna in meča.      Umazana      kravata mu je uhajala redno izza telovnika in  A
pritlične duri nastežaj odprte. Izba je bila tako      umazana,      črna, ubožna, kakor ji še nisem videl enake  A
ure pri eni sami čašici. Izba, nizka, temna in      umazana,      je bila prijetno zakurjena; družba je sedela  A
se mu je čisto drugačna, bolj majhna in bolj      umazana,      in ne spoznal bi je, ko bi ne videl cerkve podružnice  A
krajev, še vse blatni so bili njeni čevlji, vsa      umazana      in zakrpana je bila njena obleka.In tudi na  A
mračna in tiha. Okna so bila temno poslikana in      umazana,      tudi strop je bil teman, komaj se je razločeval  A
zasijala nanjo svetloba iz omreženega okna.      Umazana      pega se je poznala na roki. Pokleknila je na  A
solza in Metki se je zdela tista solza zelo      umazana      in ostudna. Napravili sta se na pot.  A
dihu. Odprte pa so bile nekoliko tudi oči in      umazana,      s tenkimi rdečimi žilicami preprežena belota  A
za dnem; izba pa nikoli ni pometena, še bolj      umazana      je zmerom ...Domovina, poglej skozi okno, da vidiš  A
bi stala pred njim v luknjasti, dolgi ruti,      umazana      in beraška. Žal bi ji bilo in zajokala bi zunaj  A
ploščatih in lepo dišečih. Dekla je bila debela,      umazana      in neprijazna ženska; pogledala nas je postrani  A
Vzdignila je včasi glavo in je zakašljala sunkoma,      umazana      vlaga se je prikazala na ustnicah. ”Kaj ne  A
Stal je na lesenem mostiču; spodaj se je valila      umazana,      rumena voda naraslega potoka.Komaj seje bil  A
so cigani v dolino šentflorjansko, kuštrava,      umazana,      tatinska družba.Na večer so prišli, ob zori  A
obleka je bila ista, prav tako razcapana in      umazana.      ”Pojdi, Miha, teci po župana!“   A
vzpela v klanec prod cerkvi, je stala nizka,      umazana      koča.Babica je potrkala z dežnikom na okno.  A
je bila res nedostojna. Od stropa je visela      umazana      svetilka ter razsvetljevala četvero sivih sten  A
Kolikor lepše in predrznejše so sanje, tembolj      umazana      je resnica; tako je zmerom.In iz lepote in predrznos  A
čista, bela polt je bila zdaj vsa oskrunjena,      umazana      od smešnega poželenja in neumnogrdih misli;  A
Za kakim ovinkom je dremala zapuščena vas,      umazana      in dolgočasna.Vse zaprto in zaklenjeno; nikjer  A
ostre kosti. Koža bo ležala na njih kakor      umazana      rjuha.Lahko bi mi jo slekla, toda kosti bi živele  A
zunaj naletaval moker sneg, da je bila vsa cesta      umazana,      brezdanja brozga, je pil Matija v krčmi z bratom  A
narahlo vzdignila sveženj. Globok je bil jarek,      umazana      voda je tekla na dnu.Že so se razmeknili prsti  A
vendar me je pogledal postrani, kdor je šel mimo;      umazana,      komaj napol oblečena ženska je zgrabila za roko  A
tleh. Stopil je k oknu; strmela so mu naproti      umazana      podstrešna okna sosednje hiše; skoraj ob robu  A
neprijeten krik iz težke tišine, kakor rdeča,      umazana     luč iz tople noči - zoprn duh potu, tisočerih  A
klobuk, kravata je bila malomarno zavozlana in      umazana.     Smejal se je veselo, malo otročje in je prisedel  A
sivkaste polti, kakor da se je bila nabrala      umazana      voda pod napeto kožo; strahota in žalost pa  A
vse pusto in sivo v dežju; kakor razmočena,      umazana      plahta je viselo nebo nad njim. Stopila sta  A
rekel Lojze. ”Nemška krčma je, zato ni tako      umazana      in kričava, kakor talijanske beznice! Prigrizni  A
namesto srajce mu je visela izza telovnika      umazana,      zmečkana šemizeta, okoli vratu pa je bila zavezana  A
komolca je padel rokav; rdeča ruta, posvaljkana in      umazana,      se je bila odvezala in je ležala okoli ramen  A
zdrsnila iz ust na kolena. Od stropa je visela      umazana      svetilka, polumrak je bil v sobi.Iz kuhinje  A
oglom, se je domislil Peter nenadoma, kako je      umazana      njegova obleka, kako je še on sam ves neroden  A
brezskrbno si zapravlja sile. Zdaj se umika k pokoju      umazana,      trudna, zmagal jo je dan.Gori nad pristavo si  A
ozke ulice, vse se ozira za divjimi konjiki.      Umazana      perjanica frfota Turjaškemu, Gregorič si potisne  A
streči, kakor je vedel in znal ... * »Gnusna,      umazana      bolezen,« je tožil kaplan Tomaž. »Ali hudo boli  A
kranjske strani je vstajala na nebo megla kakor      umazana      odeja in požirala zvezde. Župnik je videl meglo  A
sama zase z drugimi poslopji nizka in nemarno      umazana      hiša z zabrisanim grbom v pročelju, prav tako  A
čez in čez čez prod in je drla izpod skal tako      umazana      in hitra, da je odnašala s seboj vse veje, štore  A
največje, kar je na svetu?« »Ljudstvo je kanalja,      umazana      kanalja!« »Andrej!«   A
dar! Pobrala jo je; dasi je bila pohojena in      umazana,      jo je spravila z največjo skrbjo. Kako je Topolščako  A
in tudi Janez Plavec ostane mož beseda!« »     Umazana      duša,« kričal je óni, »ali meniš, da smo mi  A
gnezdijo vrabiči, in od njihovih gnezd visi stara      umazana      slama po stari, nesnažni steni navzdol. Na omenjeni  A
povedal na uho, da bom na stare svoje dni takale      umazana      in raztrgana krpa, kakor me vidite pred sabo  A
je ginila živina, poslopja so postajala nekam      umazana      in raztrgana, ker jih ni nikdo popravljal.In  A
pogledala, ko je zbežala od njega, pohojena in      umazana      na veke!In potem je obupana drvela v prepad  A
se je izza družic pririnila stara soseda, vsa      umazana      in raztrgana. »Dobro so te našarile!« se ji  A
sivkastih halj, ki jo bo prej oprala, če bo      umazana      ali ne. Vsi bodo mislili, da jo suši, in nihče  A
majhnem grmu jelševem tik pri potu pak je visela      umazana      prazna beraška torba, ali vsaj mnogo ni bilo  A
in zakliče, enkrat, dvakrat. Okoli ogla pride      umazana      dekla in trebalo je mnogo migljajev, preden  A
mladosti lepa zvezda ‒ ha! ‒ ali tudi tu prihaja      umazana      sebičnost, zaduši, kar je dobrega na njej, in  A
gizdavost, a tu pri Boletovih se ji je pridružila še      umazana      misel, da bode Milica bogata nevesta.Nežnost  A
pogledal je po golih stenah svoje sobe, na      umazana      tla, potem se ozrl na pajčevine v kotu nad pečjo  A
človeške roke in sredi ravni se je valila lena,      umazana      reka.Ko Samorad v skrbeh motri žalostno, mrtvo  A
poroke, ki mi teko toli počasno. Predme stopi      umazana      ciganka in stiska v naročaj na pol nago in očitno  A
Opomnim ga torej s kratko besedo, da njegova      umazana      torba z žuželkami, polži in drugo golaznijo  A
opisujejo. In zazdelo se mu je, da je vse skupaj      umazana      čenča, kar je kdaj slišal o njem.Kar žal mu  A
se je plazil od vogla do vogla kakor tam ona      umazana      megla, ki se vlači ob gozdnem robu.Tudi Kokodinov  A
bilo, kot je bila tisto leto tista ušiva in      umazana      vojska.« »Koliko odlikovanj ste dobili, Matija  A
neki jezični domači belček. »Molči, ti krota      umazana,     « je zavpil Matija, »v zadnji vojski sem na Soči  A
Telovnik ima odpet do gorenjega kota, da se vidi      umazana      srajca kakor ostrina sulice nočnega čuvaja.  A
podprl s pestmi obraz in strmel nepremično v      umazana      in kamnita tla.Domislil se je, da je ležalo  A
so se za polovico dvignile in sama kalna in      umazana      belina je gledala izza njih.Zopet je odprl usta  A
pripravljeno in pogreto v kovinskih stanjenkah,      umazana      oblačila odmetujejo; posli v starem pomenu besede  A
raztegnjena kolena njegovih jahalnih hlač, tudi tokrat      umazana      od zemlje in trave. Mimogrede se je oglasil  A
glavnih med pričakovalci. Samo, da ni kakšna      umazana      časnikarska finta ...«   A
zaklene za sabo. Na ozkem stopnišču, kjer brli      umazana      luč, se mi pridruži. »S katoliki je vedno križ  A
rekel in še vedno gledal v tla. Vstala je, vsa      umazana      od zemlje. »Zgodilo se je pač,« je mirno odvrnila  A
pa ji je samo zamarogal lice. Pobrala se je      umazana,      s topo žalostjo v srcu.Molče je odšla k slapu  A
čistem niču, zdaj pa se vse bolj prepoznava kot      umazana,      zajedalska tvorba, ki se čedalje bolj pogreza  A
»Treba nama je tega! Moja obleka je že vsa      umazana      in tvoji čevlji so že tudi dokaj pošvedrani  A
bregu?« Pred njo stoji srednje velika žena,      umazana,      odeta v pisane cape.Razmršeni, gavranje črni  A
posvetil po hodniku v sobo, ki nikakor ni bila tako      umazana      in zanemarjena kakor veža in prodajalnice, ampak  A
mrtvi, za zmeraj mrtvi! Obleka raztrgana in      umazana!       A
speljal. Prijatelja je potreboval za običajna, »     umazana«      dela, kot so prepričevanje ljudi in iskanje  A
sedla na tla in pričela jokati. Razcapana in      umazana      sta bila skoraj neprepoznavna.Andrej ne bi bil  A
Vstopila sta Jaka in Tina. Oba blatna in utrujena,      umazana      od glave do peta.Tina je v roki držala časopis  A
žejna,« je rekla Tina in se, meni nič tebi nič,      umazana      kot je bila, zleknila na pripravljeni stol.  A
kolena in je dvosmiselno dejal: »To je najbolj      umazana      hiša, v katero sem kdaj v življenju stopil!  A
Ker je zmanjkalo oblačil. Oziroma, ker so      umazana.     Ker ne morem biti v nedogled le v eni trenirki  A
korcev, iz golih dreves, iz črvivih ograj.      Umazana      deževnica je počrnila z blatom kamenito ploščo  A
hladne, mrke pokrajine. Pod železnico je tekla      umazana      reka, nad njo so v dolgočasno temotno nebo štrlele  A
« Obupen jok je bíl na      umazana,      rosna okna. Tiho je sedela v kotu tramvajskega  A
naprej, moje lastno globoko ponižanje, moja      umazana      čast, vse te odurnosti se pojavljajo v tem zastrašujočem  A
Kot je bilo videti, so popravljali cesto.      Umazana      zemlja je popackala elegantne Aramisove škornje  A
oluščila in zarjavela, da je bila otopela in      umazana,      vendar je bila še zmeraj prepričana, da je ni  A
žalostna. Bila sta ogorčena, ker je bila soba tako      umazana;      Germaine, ki jima je prinašala hrano, je vsako  A
je bila okajena, na ves glas govoril, da je      umazana      in lena, in to počel tako temeljito, da je bila  A
dolgo ostane živ. Dva prsta na desnici je imel      umazana      od črnila.To je bila natanko tista malenkost  A
Winston je našel in mu izročil dva zmečkana in      umazana      bankovca, ki ju je Parsons zabeležil v majhen  A
obrazom. Resničnost pa je bila propadanje,      umazana      mesta, kjer so se gnetli sem ter tja nezadostno  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 68 168 268 368 468 568 668 768 868 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA