ušesa (301-400)

še bomo dali, da veš in da ne boš vlekel na	ušesa	pogovorov kot izdajalec.« Marinček se je razburil	A
Danes plačam jaz,« nato se mu je nagnil prav do	ušesa,	»veš, sem prodal mernik prosa.«In se je zasmejal	A
minila. A zopet je stisnil konja, mu pošepetal v	ušesa	besedo, polno hvale in ljubezni ‒ in šlo je	A
prerivanje se ni poleglo. Svarun si je tiščal	ušesa	in trpel v usodnem čakanju.Lezel je čedalje	A
zaženete vi, mladi volkovi, za vselej ogluši moja	ušesa.	Kdo bi mi potem ubiral strune?	A
zid visok krog mojega vrta, toda v Bizancu so	ušesa	vohunov nataknjena tudi tukaj gori, v terebintovih	A
veš, da sem govoril z Ireno?« »V Bizancu so	ušesa	vohunov na gosto sejana kakor iglice na pinijah	A
bi zbudila nepotrebne oči in odmašila speča	ušesa?	« Epafrodit ni za trenutek nič odgovoril.	A
vedno tu. Govori, kjer bodo bolj nastavljali	ušesa,	po vseh tabernah.Dam ti denarja, da boš lahko	A
sence, prihuljeni, trepetajoči. Zatiskali so si	ušesa	in se skrivali po hodnikih. Zunaj je pljuskalo	A
Senatorji so se stiskali za prsi, si mašili	ušesa	in se na široko prekriževali preko ramen.Teodori	A
senatorjev. Krivili so se sivi možje in si zatiskali	ušesa.	Hinavci!	A
pohoda. . / . / stran 157 . / Zatiskal si je	ušesa,	da ni čul hrupa in vzklikov: »Nad Hune!Nad Hune	A
je zdrznila, zagomezelo ji je po mozgu. Na	ušesa	ji je udaril zdaj pa zdaj čuden glas ‒ kakor	A
spremstvo. Od strahu in čakanja so mi oglušela	ušesa,	da nisem razumel.Toda videl sem, da so vojaki	A
mornarjev. Udarci vesel so zašumeli in tanka	ušesa	so že začula Radovanove strune. Takrat se ljudstvo	A
Navadila sem se, da sem že kar nestrpno vlekla na	ušesa,	kdaj se bodo previdno odprla vrata spalnice	A
veje z njene gladine, in če sem močno napela	ušesa,	sem si rekla, da slišim prelivanje njenih voda	A
si ljudje, ki stanujejo tam blizu, zatiskali	ušesa.	« »Molči, molči! «	A
katero se je navadila brez vidne kretnje zapirati	ušesa.	Tokrat je ta njegov pogled prestregla in se mu	A
. / stran 18 . / kadar ju ne poslušajo tuja	ušesa,	ne gledajo nobene druge oči - kakšen užitek	A
Spala je tako mirno, da sem do konca napela	ušesa,	ker sem se zbala, da ne diha več.Takšna je bila	A
Čutila je, da njene oči vsem vidijo v srce, njena	ušesa	slišijo vse njihove misli in konice njenih prstov	A
prevevala bobneča odločnost, ki je za Veronikina	ušesa	odmevala tja do neba. Otrplo je obsedela	A
odrevenela. Volja ji je zaprla oči in zatisnila	ušesa.	»Ne,« je dahnila.	A
Nihče je ne zasleduje. A kako to, da njena	ušesa	še vedno slišijo za njo bobneče korake?Miloš	A
Zasmejal se je on. Nič me ne bolijo	ušesa	od njegovega smeha.Nič me ne bolijo ustnice	A
morete vsaj kdaj pa kdaj prej privleči domov?	Ušesa	te začnejo boleti!Odgovarjati pa sploh nima	A
potegnil svežo srajco čez glavo in vlekel na	ušesa.	Ko je bila Lina zdrsnila v kuhinjo,	A
ga je s spretnimi podolžnimi gibi že vozil od	ušesa	do brade in nazaj in pri tem opičje pačil obraz	A
zavlečejo v bife! Namesto da bi odpirali oči in	ušesa	in vse pregledali in prevohali, tako da se mi	A
presenečenju pogledal iznad krožnika in napel	ušesa.	»Resnik je možganski trust,« je bleknil	A
smrti. Resnik jih je sicer videl in njegova	ušesa	so prestregla njih glasove, toda do njegove	A
presenetil mater v zatajevanih solzah, njegova	ušesa	so ujela marsikatero obtožujočo, tudi posmehljivo	A
prestalo, nato pa se je okrepljeno vrezavalo v	ušesa	prepadlega dečka, stoječega kakor soha na hodniku	A
so bile preslabotne, da bi bile potrkale na	ušesa.	Kljub temu je stara teta dobro razumela njeno	A
Spat se poberi! Jutri ti navijem	ušesa,	da boš pomnil ...« Luka se je kar naenkrat	A
ubranostjo priletavali zdaj močneje, zdaj šibkeje na	ušesa	počivajočih otrok.Lovreku se je zdelo, da sanja	A
ravnotežja, marveč je z neko radovednostjo nastavljal	ušesa	obilno s kletvicami zabeljenim izpadom.	A
gostilno, odkoder jim je že od daleč udarjal na	ušesa	zamolkel šum in hrup.Skozi odprta vrata jim	A
Šele zdaj sta pomirjena sedla na tla, napenjala	ušesa	in čakala. Zgoraj je razsajalo bojno	A
butanja je Lovreka pričela boleti glava in njegova	ušesa	so bila kakor omrtvičena.Čudna zmedenost se	A
srcih je kalila prva rahla nada. Tudi letos so	ušesa	dolinčanov pogrešala ubranega in svečanega petja	A
ugotavljaje spotoma značilno dejstvo, da so ostra	ušesa	črnožoltega biriča hitreje od mnogih plašljivcev	A
zamrmral potem bolj zase kakor za Miklausinova	ušesa.	»Srečen si lahko, takšen je!	A
Kakor oddaljeno bučanje je šumelo na njegova	ušesa,	nogé so se mu premikale trudno in nerodno, kakor	A
bodo šepetali mojo čast v sramežljivo zardela	ušesa	...Otre si čelo človekoljubni davkar in pogleda	A
da bi ozmerjal nevernika ter ga zgrabil za	ušesa.	”Pijan si, Aleš, pijan!	A
nemilo, da ga bom bridko stresel za kosmata	ušesa.	Kako bom storil?	A
tako in enako nespamet nekrščansko stresel za	ušesa!	“ Tako je premišljeval Aleš, švrknil je časih	A
ga pošteno in kadar se prikaže, ga stresem za	ušesa	... že vem zakaj!“ Samo sveča je stala na mizi	A
brezčutnost; zdelo se mu je, kakor da mu zveni na	ušesa	oddaljeno zvonjenje ali brenčanje čebel, hitečih	A
Stanka je hipoma prestala in zatisnila z rokama	ušesa.	Peter je umolknil, dasi ni zaprl ust.	A
poganjale redke, trde kocine, velika, voščena	ušesa	so molela daleč naprej, izza tenkih, izpitih	A
ljudjé vam vijó prekrasne periode, ki vam božajo	ušesa,	kakor pomladanski zefir, in vi poslušate...Ničesar	A
hrbtom; a hipoma se je sklonil in sključil,	ušesa	so se pomaknila nazaj in suknja je zavihrala	A
tople sanje, ko mi je zabrenčala muha tik mimo	ušesa,	da sem stresel z glavo ter se vzdramil.Muhe	A
slišiš? Ves svet mi trobi le to in samo to na	ušesa.	A jaz tega nočem poslušati več, zapomni si!“	A
bila pri vas. Ne maram, da bi prišlo mojemu na	ušesa.	“ ”Ne bojte se, gospá, molčala bom!“	A
prah in prah vstaja in polni usta in oči in	ušesa,	seda na lica inna lica leže težka siva krinka	A
zato da bi ga kdo ob pravem času ne prijel za	ušesa.	Kako sem ga bil užalil, fanta?	A
Nerazločni, stoglasni šum mi je zvenel na	ušesa	kakor zvonjenje tisočerih cerkva, pred očmi	A
ne dal. Zaradi takih besed imajo še vsi rdeča	ušesa	in lasé pokonci.Ko smo stali tam zadaj za durmi	A
Presneti fant, zaspal je! Ali bi ga prijel za	ušesa!	«Na sredo ceste je stopil in zdaj gleda, morda	A
predizbi je bilo vse polno žensk; šepetale so si od	ušesa	do ušesa, kakor se spodobi v bližini mrličevi	A
vse polno žensk; šepetale so si od ušesa do	ušesa,	kakor se spodobi v bližini mrličevi. Vavra	A
mizo in je vstal. »Kaj so ti oglušela stara	ušesa,	kaj ti je zvodenela stara pamet?Ali pa se po	A
»Tako je! Odpri	ušesa	in nikar ne zijaj: spodil te je iz službe, ne	A
mojo pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi	ušesa	imajo, da poslušajo.Pokažite mi, kam naj potrkam	A
njegove oči; slabo je slišal, gluhasta so njegova	ušesa!	In se še ozrl nisem za njim in sem šel.	A
rad imel! Če ti ljudje naklestijo karkoli na	ušesa,	ne verjemi jim nobene besede! Krivice nisem	A
trudna in lena k tlom; kakor za nalašč pa so bila	ušesa,	to poglavitno in ponosno znamenje oslovskega	A
poščetinila, rekel bi skoraj, da so se celo	ušesa	zmanjšala.Ko so imenitniki ugledali to strahoto	A
silnega smeha, od božanstvene zlobe... Držal sem za	ušesa	častivredne, neobrite glave in capljale so poleg	A
z glavo, ker mu je bila muha zabrenčala mimo	ušesa	ter sedla na mesnato bradico, podprto od troje	A
pentljo in v slovesni suknji, grmečega v gluha	ušesa	pogansko nerodne periode, v cvičku namočene	A
ne udari tuja roka na srce, da ne prestraši	ušesa	nikoli več kričeči glas dvonoge živali, da se	A
so se njegove ustnice skoro dotikale mojega	ušesa.	”Ali bi rad nekaj slišal?	A
človek jasneje, kakor da sem ga bil privlekel za	ušesa	na oder. Neznatnost, to je beseda vseh besed	A
da bi vozil počasi, pa vozi zelo urno ... Moja	ušesa	so boljša nego moje oči; zdi se mi, da slišim	A
. / . / stran 185 . / Ali bi ga prijel za	ušesa,	da bi vedel, kdo je preprosti narod!... Zdaj poslušaj	A
cerkovnikovih ust: ”Fant, ali naj te primem za	ušesa?	Kaj imaš na riti očí?“	A
nami neusmiljeno. Tu nas je katera prijela za	ušesa	in vlekla z brzimi koraki po kakšni neznani	A
nobeno noč! Vstani, Marta, vstani, pa ga primi za	ušesa!	Ni še plačal, kar je dolžan, pa bi smrčal!“	A
tudi še ne na leto! Lojzeta pa bom prijela za	ušesa	...Tako torej pojdi, Marta, in Bog te varuj izkušnjav	A
melanholični, očitajoči glasovi! Zatiskala si je	ušesa,	ali nagibali so se bližje in nižje in šepetali	A
tega trenotka sama pusta črka, ji je zavpilo v	ušesa	z živo, strašno besedo: ”Nevrednica, storila	A
Alojzij in če slišiš nedolžno kvanto, si zatisneš	ušesa.	In vendar je vse tvoje življenje ena sama dolga	A
slišal bi to šepetanje, če bi si s prsti mašil	ušesa.	Blagor jim, ki igrajo brez šepetalca!	A
zasmejal paglavec, star kmet ga je prijel za	ušesa	in ga je pognal iz cerkve. Kačur je stal	A
postrani pogleda, mu bom tako neznansko nategnil	ušesa,	da bo pomnil svoje žive dni!In po odvezo naj	A
tudi brez klobuka. Lasje so mu padali na čelo,	ušesa	so štrleli daleč stran.Obleka je bila raztrgana	A
Lasje so bili črni in so padali ob čelu čez	ušesa.	Dama je prišla, stopila je k mizici, kjer so	A
zatisnjene, oči pa so strmele neprestano proti durim,	ušesa	so poslušala pazljivo, če bi ne zahreščalo v	A
je, kakor v gozdu ob viharju; zatiskal si je	ušesa,	ali slišal je razločno vsako neusmiljeno besedo	A
te ravno jaz opravljal ... Nanesli so jim na	ušesa,	kar si govoril tisti večer, - sedeli smo prav	A
zaklical naglas vsem ljudem, da bi slišali na svoja	ušesa	in videli na svoje oči - ali poslednjega dna	A
gubami in da so se raztegnile tenke ustnice od	ušesa	do ušesa. ”Pa vstanimo!“ je rekel Šobar in	A
da so se raztegnile tenke ustnice od ušesa do	ušesa.	”Pa vstanimo!“ je rekel Šobar in nejevolja	A
človeku? Da bi le prišel ponoči in te zgrabil za	ušesa	in te pošteno stresel!Nič brez ceremonij!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani