Neprijetna slutnja mu je stiskala prsi, zakaj vedel je marsikaj: da prekvarta oče noč za nočjo v trških gostilnah in da gre v gospodarstvu že dlje časa vse rakovo pot. Pogosto je bil presenetil mater v zatajevanih solzah, njegova ušesa so ujela marsikatero obtožujočo, tudi posmehljivo in škodoželjno besedo, oči prestregle pomilovalne poglede domačih poslov in tujih ljudi. Kljub temu do današnjega jutra ni prav resno razmišljal niti o očetovi krivdi niti o možnosti, da bi kdaj moral zapustiti svojo lepo domačijo.