nova beseda iz Slovenije
Molimo očenaš! V tej vzvišeni molitvi je vsa | tolažba | bolni duši. PATER MELHIOR Molimo litanije | A |
treba... ti pa greš, Nina, ti pojdeš, ti naša | tolažba | in naše koprnenje... NINA: Kam? | A |
In je bila v meni le kakor usmiljena božja | tolažba, | da bi ne videl gnilobe in gnusobe, ne videl | A |
in tako mi je bilo tvoje pismo zdravilo in | tolažba | ...Ali še veš, kako si se lani jezil zaradi tistega | A |
Tybalt je ubit, ki je ubiti hotel mi možá. | Tolažba | je vse to: zakaj li jokam?Besedo hujšo slišala | A |
JULIJA Zakleni duri, jokaj se z menoj; pomoč, | tolažba, | up, ah vse je proč. LORENZO O Julija, poznam | A |
II. JEDNA | TOLAŽBA | Proč srce hladílna je sréča, odbéžal | A |
slovenščine mladost odganja, mladost, ki nam | tolažba | je in nada! XV Vrtí, spreminja čas se brez | A |
sercé, Ko dete, ki se po materi joka. Zastonj | tolažba! | mogoče ne bó Vtešiti mu želje po meni goreče | A |
ob lokomotivi polnila hitreje, je bila vendar | tolažba | v tem, da sta prosta narava in sonce spet sama | A |
Maks je molčal in si mislil, da je takšna | tolažba | zelo rahla, a da je vendar prav, da jo čuti | A |
na pomol, da bi se približal morju. Nikakšna | tolažba | ni to, a vendar je mokri element varianta.Posebno | A |
v vsej svoji goloti in okrutnosti, je vsaka | tolažba | samo olje na ogenj.Zato zdaj vsi sklonijo glave | A |
mlekom, s kašo ali z drugo jedjo. Te vrste | tolažba | pa seveda ni ostala brez posledic: Venček se | A |
KOSMAČ . / . \/ . / Toda vse molitve in vsa | tolažba | je bila zaman. Srce Venca Poviškaja je bilo | A |
obliko besede, v njen zvok, v njeno mesnato težo, | tolažba | za ponižanja brez zvijačnega jezika, pesem stopinj | A |
Odgovorov ni. Edini odgovori in edina | tolažba | so pisma, ki jih skrbno spravlja in pogosto | A |
njegovem. To je bila, saj to je vedela, slaba | tolažba, | kajti ona niti za trenutek ni stopila v njegovo | A |
nerodno opletajoči med nogami. Bila je slaba | tolažba, | a vsaj luknje v prsih ni bilo več, vsaj tega | A |
prevaral se je; to je bila zmota, varljiv up, lažna | tolažba. | Kajti ulica nikakor ni kazala svetle in prijazne | A |
»Oh, Juri,« mu pravi, »ti si še edina naša | tolažba, | pomagaj nam!«‒ | A |
hropečim glasom Gašper, ki ga je bila Bricova | tolažba | nekoliko vznemirila. »Si, si,« je dejal Bric | A |
jima razodel zadnjo davkarjevo željo. Edina | tolažba | v jezi in bridkosti mu je bilo upanje, da se | A |
Hvala lepa! Edina | tolažba | je bila ta, da je storil, kar je bilo v njegovi | A |
hip, da je skušal verjeti in da mu je godila | tolažba, | a kmalu je nato spet zasrepel in je z raskavim | A |
vendar: boljše kot iskanje izgovorov in lažna | tolažba | je bilo upanje, da jih bova nekoč le potlačila | A |
slučajih življenja se zanašaj name!’ Toda ta | tolažba | mu ni hotela iz ust.Pride li živ in zdrav pod | A |
tožne podobe o smrti misel, da smrti ni - plitka | tolažba | mlademu, krepkemu, življenja polnemu in polno | A |
vrsto, jajc ni bilo več. O, kaj mi je hotela | tolažba, | da se spričo ugodnejše cene zdaj kure bolj žurijo | A |
zakona ‒ šest mesecev do enega leta ječe.« Slaba | tolažba | za župana!‒ Orožniki tudi že okoli vohajo, zdaj | A |
opravičevala pred seboj: Saj ljubim svojo deco ‒ edina | tolažba | v nesreči izgubljenega mojega življenja mi je | A |
tolažbo, so si mislili, ko nas ne stane kaj ta | tolažba! | ‒ »Prav je, da fant malo poskusi po svetu, | A |
glave ... Naš župnik je moder mož in njegova | tolažba | zaleže.Tožil sem za sinom Antonom, pa me je | A |
tega. Ali vedi, zdaj si ti moje upanje in moja | tolažba. | Gorje ti, če bi me varal! | A |
izdadó ‒ tudi njega bodo kmalu imeli! Slaba | tolažba | za materino srce: ali naj želi, da sin skoraj | A |
stranki odvrniti od obupa in klavrne smrti, ta | tolažba, | da sta obe sijajno zmagali ... Te zmage se odkritosrčn | A |
rad povedal kako tolažilno besedo. Vidite, | tolažba | je takisto reč, ki nič ne stane, de pa dobro | A |
Skupaj pojdeva.« Za Jakca je bila to taka | tolažba, | da je kar prepeval in žvižgal krog hiše.Kljub | A |
Saj ga malo snem, a kruh mi mora biti odprt.« | Tolažba | in pogovarjanje ni nič zaleglo. »Nikjer mi še | A |
gledajo; nihče me ne pozna.« To je bila prva | tolažba. | Ali takoj se mu je zazdelo, da gredo glasovi | A |
Samo da se oče lotijo dela ...« Ta preprosta | tolažba | je mater še bolj presunila. V hipnem navalu | A |
meni črno na belem, hkrati pa najčudovitejša | tolažba | ...Moj nasprotnik samo ranjen, živi, bo ozdravel | A |
občuti!“ Že jo je bila skoro uspavala prijetna | tolažba, | ko so se duri odprle in je stopil v izbo visok | A |
glorijo je prišla radost, prišla blagoslovljena | tolažba | ...Nikoli več od tiste ure je nisem slutil, bdeča | A |
tehtnica je bila pravična, poleg bridkosti je bila | tolažba. | Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem | A |
smrekov gaj, prijazna Tičnica, zavetišče in | tolažba | vseh zaljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja | A |
lovenskih pesnikov.“ . / . / stran 223 . / ”Slaba | tolažba, | Maruš! ... Pokaži mi zdajle, kdo je Ramler in | A |
vzeli moje papirje? To je moje veselje, moja | tolažba | v teh žalostnih časih.Zakaj tam doli na pokopališču | A |
nasičeno in napojeno, kakor da je rosila nanj | tolažba | in sladkost iz samih nebes. Strma je bila | A |
je bil vzduh topel in soparen. Daleč je bila | tolažba, | upanju že nedosegljiva; v večerno zarjo se je | A |
za prijeten greh. Njegovi očitki so nam bili | tolažba, | ampak še večja tolažba nam je bila njegova svetost | A |
Njegovi očitki so nam bili tolažba, ampak še večja | tolažba | nam je bila njegova svetost: priprošnjica in | A |
umetnost svoj šator. Žalost najprej in potem | tolažba, | veselje in ples.Tako si oddahne prestrašeno | A |
še vzdiha ne iz bridkosti - tudi ta bi bil | tolažba. | Nad zahodnimi hribi se je zamolklo svetila rdeča | A |
vsakdo ta votli, črni zob!“ V pameti je bila | tolažba, | v srcu je ni bilo. ”Čemu je treba tega votlega | A |
Hanca, angel varuh s teboj!“ Takrat mu je legla | tolažba | v srce; začutil je težko utrujenost v nogah | A |
žarku, koprnečemu na dnu. Ali - oj radost, oj | tolažba! | - ko je vriskaje planil kvišku, se je v višinah | A |
kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeča luč, | tolažba | srcu; ni ga kraja tako pustega, da bi se med | A |
narod, ki ga ni več! - Naše veselje in naša | tolažba | je taka misel ob današnjem dnevu, ko slavimo | A |
nerazumljive poglede, gube in kretnje, -- to bi bila | tolažba | mojemu srcu: človek se privadi najčudovitejših | A |
ki sanja o plesu ... da je vse moje upanje samo | tolažba | in prevara ... in da vse svoje žive dní ne bom | A |
iz bolesti in utrujenosti izvile lepše sanje, | tolažba, | iz usmiljenih nebes mučencu poslana. ”Saj | A |
stran 218 . / in dan, da je ona edina njegova | tolažba, | njegov dom in tako dalje. Pismo je bilo čisto | A |
mater, domovino, Boga. In ta klic sam je bil že | tolažba, | je bil spoznanje.Občutil je mahoma, sredi največjega | A |
resen in njegove oči so bile motne. ”Lepa | tolažba, | ko si mi sam razkazal svojo nesrečo, ne da bi | A |
plemenit nekoč? Nisem te prišel tolažit - kaj bi | tolažba | mrtvemu srcu?Babam tolažbo! | A |
žalosti; še misli na smrt ni; taka misel bi bila | tolažba | in življenje. Eno samo čustvo, mirno, tesno | A |
jadra človeštvo! . / . / stran 273 . / ... Moja | tolažba | je, da je bil ta človek edini svoje vrste; ne | A |
porojeno iz preteklosti kakor kes iz greha, | tolažba | iz bridkosti, temveč stoji samo zase, ustvarjeno | A |
ozdravljen, ki si se povrnil! Bodi sedaj ti vsa moja | tolažba | in ves moj svet!“ Vstal je, zableščalo se | A |
strani ... Toda to nima nikakega pomena, to ni | tolažba | ... On je poseben človek ... | A |
siromaku zlata miloščina, vdovi in siroti sladka | tolažba. | Beseda je šla pred njo, kakor gre cerkovnik s | A |
zdravnik, torej je res!“ Ali bila je samo zlagana | tolažba, | srce ni bilo nič manj nemirno.Sedel je poleg | A |
kakor da bi tiščalo na pleča silno breme. Le ena | tolažba | je bila v njenem srcu, šepetajoča kakor molitev | A |
so poginili v blatu in ponižanju. Tudi njih | tolažba | je bila v brezplodnem sanjarjenju, v lepih, | A |
še v grlu jok, je bilo v ustih spačen smeh. | Tolažba | je v joku, v smehu pa je smrt ...“ Sedel je | A |
kdo je grešnik, ta usta, ali jaz?“ Ali ah, | tolažba | je bila samo na jeziku, segla je komaj do grla | A |
zaslišali božji glas, angelsko pesem. Sladka | tolažba | je prišla v njih srce in mnogo jih je bilo, | A |
sinovi in ostal mi je samo najmlajši, mojega srca | tolažba | in radost.Pa je komaj minilo leto in obolel | A |
najmlajšemu vašemu sinu, ki je bil vašega srca | tolažba? | « Teta Agata je zajokala. | A |
brezsrčnim, do praga: »Ostani, mojega srca | tolažba | in radost!«Še so se poznale rane in nenadoma | A |
polje brez dežja in sonca. Ti si naša hrana, | tolažba | in upanje naše.Pomisli, kralj Matjaž, kaj bi | A |
naj tava po kakršnihkoli potih. In to je moja | tolažba. | Pravijo, da je moj talent velik in nenavaden | A |
lepih besed; bridkost sosedova je srcu sladka | tolažba. | Tako ste mislili; in kakor ste mislili, je resnično | A |
jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!“ | Tolažba | je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo | A |
Bojim se namreč, da so vse te besede nespametna | tolažba, | gole sanje!“... Tudi o bolezni je govorila, ampak | A |
recita, da so vse moje besede le nespametna | tolažba; | tudi s pogledom nikar ne pokažita, da je vse | A |
sami prav dobro vedo, da ne bodo našli ničesar. | Tolažba | jih omami, kakor močna pijača; zato ne čutijo | A |
storil!« V hipu pa jo je navdala neke vrste | tolažba. | Sladkost maščevanja jo je prevzela, pri misli | A |
zaprla v svojo sobo in trpela mnogo. Nekaka | tolažba | ji je bila misel, da se mora to izpremeniti | A |
incubus, v glavó in sèn.« Pa se mu je nova | tolažba | vnela in je zaupljivo pogledal na križ in je | A |
poštenemu človeku je sladka ta pijača često edina | tolažba! | Toda kako se je zgodilo vse to, povej mi vendar | A |
svoje milosti temo in nejasnost. Skrivnostna | tolažba | se je vlila v trpeče naše srce, in ko smo legli | A |
pa me ni potolažila, ker je ženska le slaba | tolažba | možu, če je star osemintrideset let. | A |
treslo in krčevito se je pritiskala k meni. Moja | tolažba | je ostala brezuspešna. »Mož in žena | A |
tako skoro, Marjanica, mojega srca zaklad in | tolažba! | « Ko je bilo dekle izginilo, obrnil se | A |
danes, senjor capitano!« »To je še moja edina | tolažba, | da pride časih kak pameten človek k man, ki | A |
mu za sedaj še ni pomagala, in ostala mu je | tolažba, | da mu ne bode treba zidati kapelice nji v čast | A |
dušo zopet zaspal. Tedaj si bil moja edina | tolažba | in, če si kdaj morda opazil neizrečeno ljubezen | A |
živim sebe in vnukinjo-siroto, ki mi je edina | tolažba | v starosti.« Porogljivo je nadaljevala: »Pa | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |