nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Čez dan pa mu je lajšala gorje s tem, da mu je začela pripovedovati neskončno dolge zgodbe o svetih in blagih ljudeh, s katerimi so na zemlji delali slabše kakor z obrisnicami, zato so pa v nebesih prvi med prvimi, ker zro in bodo večno zrli obličje samega boga očeta.
Toda vse molitve in vsa tolažba je bila zaman. Srce Venca Poviškaja je bilo tako zakrknjeno in trmasto zamaknjeno v ta ničvredni svet, da ga častitljivo in bradato obličje boga očeta, ki je sicer viselo tudi v Marjančini sobi, ni prav nič potolažilo; ravno narobe, dvakrat ga je celo tako razkačilo, da je zvrnil pisker vode v ogenj in se zatekel v prazno izbo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani