Lepec si je pogrizljal ustnico in se zazrl v prazno. Zdelo se je vsaj za hip, da je skušal verjeti in da mu je godila tolažba, a kmalu je nato spet zasrepel in je z raskavim glasom rekel: Pride čas, ko več ne iščeš dokazov in jih tudi ne potrebuješ. Stvari so ti kratkomalo jasne in veš, da so resnično take, kot se ti je že ves čas zdelo.