In gorke v okó ti privró solzé, Zalije ti persi žalost globoka; Po meni bo klicalo glasno sercé, Ko dete, ki se po materi joka. Zastonj tolažba! mogoče ne bó Vtešiti mu želje po meni goreče; Da nanje naslonim ko nekdaj glavó, Saj óno ne najde brez mene sreče! Le pojdi od mene, le pojdi molčé, Saj ti ne brani nobena sila; Če ni ti sedaj v očesu solzé, Po meni jih boš obilo še lila! ‒