tako (1.101-1.200)

bila že zapečatena njegova usoda. KANTOR:	Tako	se je zgodilo. FRANCKA iz gostilnice, strahoma	A
Bog mi je priča, da vas nisem še nikoli videl	tako	čudnega.Ali me imate nalašč za norca, ali pa	A
Kdo drugi naj bi ga ubil? Ali niso dokazi	tako	jasni, da bi jih videl slepec?Si natoči in	A
nisem ubil. Bernot ga je ubil: dokazi govore	tako	glasno, da jih ni moči prevpiti.Ubil ga je	A
slišala? Jaz moram po svoji poti dalje, ni greha	tako	velikega, da bi se mogel spotakniti obenj.Če	A
bilo iz grla! - Ubožica, ti ostaneš pri meni -	tako	slabotna in tako plaha kakor si! ... veselo,	A
Ubožica, ti ostaneš pri meni - tako slabotna in	tako	plaha kakor si! ... veselo, skoro ironično, jo	A
Pomakni prej te dve mizi skupaj... Francka stori	tako,	Kantor se smehljá... no, glej!... Iz ozadja oskrbnik	A
In ravno po tistem večeru, ko smo se pri vas	tako	dobro imeli.Prav tako se mi zdi, gospod Kantor	A
večeru, ko smo se pri vas tako dobro imeli. Prav	tako	se mi zdi, gospod Kantor, kakor da bi se bilo	A
ga je pravzaprav ubil? ŽUPNIK: Bernot! - in	tako	miren, dostojen mož; jaz sem ga imel rad, čeprav	A
Vzdihne in séde. KANTOR: Je bila že	tako	božja volja.Pustimo na miru mrtvece!	A
roko. FRANC zunaj; mimo okna gredo ljudje,	tako	da se vidijo klobuki in nekatere glave: Pustite	A
KANTOR: Idi - šlo je mimo - Francka odide.	Tako	je, prijatelji, kakor sem vam bil povedal.Da	A
Povej, da pojdem sam! MRVA:	Tako	bi se na pragu vrnil, kakor sem se vrnil jaz	A
MRVA: Kaj trkaš, fant, na moje srce? Ali je že	tako	spačen moj obraz, da se otrokom smili? POLJANEC	A
ljubezen ... Moja nevesta je, pravijo, pa mi je	tako	daljna in tuja in nedosegljiva kakor španska	A
Čudno je, da govori bolnik o svoji bolezni	tako	mirno in veselo, kakor otrok o španski kraljični	A
pogovarjat na polje. Že mnogokdaj mi je povedala	tako	prečudne novice, da bi ljudjé strmeli in od	A
rami ... in da je vse njegovo trudno hlepenje	tako	nečimrno in grešno, kakor da bi se starec napravljal	A
DOLINAR: Pusti!	Tako	je ukazala ...Dokler sonce ne zajde ... sonce ji	A
sonce ji pije kri ... ZDRAVNIK: Seveda! Če je	tako	ukazala ...Pride bliže k Dolinarju.	A
kolovoz, v to pusto, leno, pritlikavo življenje ...	Tako	je bilo, ko so nama prepevale zvezde vso lepo	A
žalostne ječe! In nikoli ni bilo to hrepenenje	tako	globoko in tako bolesti polno, kakor je zdaj	A
nikoli ni bilo to hrepenenje tako globoko in	tako	bolesti polno, kakor je zdaj, ob teh urah, ko	A
smejala sem se ... ves čas, že od parka sem se mi je	tako	smejalo vse od glave do nog, da sem se morala	A
sem si tiščala robec na usta ... DOLINAR: Ne	tako	... Milena, Milena ... MILENA séde, vzame rože	A
zdrava . / . / stran 89 . / nisem bila, in	tako	mi je bilo tvoje pismo zdravilo in tolažba	A
za take stvari že od vekomaj eno samo pismo ...	tako	kakor fraze na vizitkah: pour prendre congé	A
sem storil in kar sem govoril - saj ni bilo	tako,	kakor sem povedal, tudi ne tako, kakor ti misliš	A
saj ni bilo tako, kakor sem povedal, tudi ne	tako,	kakor ti misliš in kakor mi očitaš s tem prešernim	A
nenadoma, zaklicalo sredi noči, iznad zvezd ... ali	tako;	prelepe besede so bile, skoraj pesem ... Ah, ne	A
imam, ti sam si mi pisal vanj ... Zakaj me gledaš	tako	temno?Čisto kalne so tvoje oči ...	A
in smrti; kadar se človek zasmeje, mu je prav	tako,	kakor da bi stal za sto klafter nad samim seboj	A
smehljaje potapljal in se ni mogel utopiti -	tako	je bilo. MILENA: In ko se je spomnil moj	A
življenje, kamor se ozrem; ali pa so moje oči	tako	ustvarjene.Čudim se in strah me je, kadar vidim	A
klobuk in gre dalje in se ne zmeni. Tudi ti	tako	stori!Daj mi roko, ne huduj se in reci, da se	A
DOLINAR: Vsako noč, Milena! MILENA: Ker so bile	tako	vajene.Ali se spominjaš, kako sva časih ugenila	A
veselejše tvoje oči, so lica že toplejša, prej	tako	bleda ... Zasanjalo se ti je le za eno samo noč	A
od hrepenenja, ki ne ve ne kod, ne kam ... o,	tako	žalostno, da sem jokala, prejokala vso vročo	A
vesel sem, kakor si ti vesel. Nikoli ni bilo	tako	čisto in mirno to moje grešno srce; kakor da	A
Tal ni pod nogami, telesa ni.	Tako	pač gledajo duše iz nebes na grobove ...O brat	A
se bo nagnila k tem ustnim roža čudotvorna ...	Tako	lahko mi je, tako lahko ...Ali ni zaklical Dioniz	A
tem ustnim roža čudotvorna ... Tako lahko mi je,	tako	lahko ...Ali ni zaklical Dioniz, moj mali?	A
ta dom mraka in trpljenja ... blagoslovljeni! ...	Tako	sladko mi je, brat!Zidovi so se razmeknili,	A
oko ... Po beli cesti prihajata, roko v roki,	tako	lepa, tako mlada, zvezde v srcu in v očeh ...	A
beli cesti prihajata, roko v roki, tako lepa,	tako	mlada, zvezde v srcu in v očeh ...Daj, da vstanem	A
vzdignem je več, glej! In vendar je pot še	tako	dolga, dolga pred menoj; in vendar bo tako lahek	A
še tako dolga, dolga pred menoj; in vendar bo	tako	lahek moj korak. DAMJAN: Tako je - z lahko	A
in vendar bo tako lahek moj korak. DAMJAN:	Tako	je - z lahko nogo na pot in brez hude misli	A
kri popotniška je rekla: pojdi! Da bi le noge	tako	okorne ne bile - kakor da nosim na plečih tisoč	A
mlada, ali vesta, kaj se mi je sanjalo, ko vaju	tako	dolgo ni bilo?Sanjalo se mi je, da sta šla po	A
ljubljena, nikar ne zameri, da sem odlašal! Ni bil	tako	lahek in poskočen korak čez črni most!In nekoliko	A
Pride, ker sem koprnela po njem. PRVA SOSEDA:	Tako	sem jaz koprnela po sinu, ki ni prišel. DRUGA	A
koprnela po sinu, ki ni prišel. DRUGA SOSEDA:	Tako	sem koprnela dolga leta - leta, kje so? - po	A
po možu in sinovih: kjé so? TRETJA SOSEDA:	Tako	so šli vsi, ti lepi fantje, preko gorá, preko	A
bil morda skrit za gozdičem? FRANCKA: Tudi	tako	bi prišel; ne bi ga priklicala z očmí. MATI	A
solznimi! FRANCKA: Kakor da bi ga mrtvega vozili,	tako	mi je pri srcu. MATI: Greh so take besede	A
ne zôvi je! Kakor si se nedeljsko oblekla,	tako	še srcu ukaži, da bodi veselo. FRANCKA: Ukazala	A
Deževalo je in oblačno je še. Kaj	tako	boš sprejela svojega brata? FRANCKA séde	A
FRANCKA: Ni bilo vetra sinoči. -	Tako	mi je oznanil spomin bridkost in nesrečo; zato	A
TONE: Še včeraj je bilo veselo.	Tako	vesela si bila še včeraj, ne zaradi mene, da	A
ovinkih in bi postrani govoril - nisem vajen!	Tako	je stvar: mislil sem, da pridem in ti porečem	A
-	Tako	sem mislil, da ti porečem.Zdaj pa je vse to	A
željna in vsega sita ženska od frizure do šolnov.	Tako	je oblečena in take so njene kretnje, da je	A
sámo nisi nič boljše!... Torej, ljudjé božji,	tako	in tako!Vse kaže in mnogotera znamenja pričajo	A
nisi nič boljše!... Torej, ljudjé božji, tako in	tako!	Vse kaže in mnogotera znamenja pričajo, da se	A
pravil, rodoljubi, dragi moji, da bi ne zardel?	Tako	je bilo, da se Bogu usmili... VSI: Kako je	A
srečal na cesti in hudó je koprnel, da bi spoznal	tako	župana kakor županjo ter vse druge znamenite	A
VSI pogledajo húdo. ŠTACUNAR:	Tako	je, če ni človek izkušen in pameten! NOTAR	A
je, če ni človek izkušen in pameten! NOTAR:	Tako	je, če paragrafov ne pozná človek! CERKOVNIK	A
če paragrafov ne pozná človek! CERKOVNIK:	Tako	je, če vere nima, da bi ga v sveto jezo gnala	A
nima, da bi ga v sveto jezo gnala! ŽUPANJA:	Tako	je, če se učitelji mešajo v nečistost! DACAR	A
s čistostjo o nečistosti! Zgôdi se, ker je	tako	zapovedano!...Šla sva mimo okna, ljudjé krščanski	A
sedelo deklé, kakršnega še nikoli nisem videl.	Tako	pohujšljivo, nadvse zapeljivo... DACAR: Ali	A
ozrl, pa bi počenila v senco in tiho čakala!	Tako	bi bil jaz storil in tako ti je bil dán ukaz	A
senco in tiho čakala! Tako bi bil jaz storil in	tako	ti je bil dán ukaz, učitelj Šviligoj, neróda	A
Resnično, Konkordat je nedolžen! Ampak meni se je	tako	zdelo, ljubi moji, da je bilo greha in pohujšanja	A
UČITELJ: Čuden smrad! ŽUPAN Zlodeju:	Tako	pa se pokrižajte v mislih!...Zvesti rodoljubi	A
petindvajsetimi leti... NOTAR jezen: Zakaj se	tako	hudobno pačite, cenjeni Konkordat? ZLODEJ	A
vas drži na konopcu, kakor slepo kobilo! Ampak	tako	ne bo oskrunjena dolina šentflorjanska...Žena	A
Ti, učitelj Šviligoj, pa bodi poslednji!	Tako	pojdite po vrsti skozi to lepo dolino šentflorjansko	A
PETER užaljen: Kaj, oče? Kaj	tako	mlačno in mrko pozdravljate svojega sina?Sina	A
grehov - samo to bi rad vedel, kje se je ta vreča	tako	nenadoma razparala...Kdo si?	A
bleščeč lestenec - vse prevrnjeno in nakopičeno,	tako	da so duri na desni napol zastražene.	A
/ . / stran 88 . / in ne premisliš nič! -	Tako	pokrivem in ponekrivem sva prišla v nebesa,	A
nastežaj, postéljiva si postelj v paradižu:	tako	je zdaj beseda in ukaz!- Vse torej, žida, žamet	A
dolino šentflorjansko? Da sem ti jo pokazal s	tako	gesto, kot da bi materi nevesto kazal?Da sem	A
sence izginejo. Ko odmakne svečo za trenotek,	tako	da njegova senca zagrne okno, se oglasi zunaj	A
JACINTA: Opravi hitro! ZLODEJ:	Tako	hudó se ne mudi.- Dvom je segel v moje srce	A
JACINTA: Kaj bi? ZLODEJ:	Tako	je pač... zakaj bi zlodej naravnost ne govoril	A
ZLODEJ: O že, o že - samo premalo je!	Tako	smo rekli, da bi s tvojo pomočjo dobili to dolino	A
kaj bi točil in silil, kjer je že vse pijano?	Tako	je bila torej vsa nakana napol zastonj. PETER	A
Čemú si grob z menoj, zapeljanim zapeljívcem?	Tako	je pač: po svojo črno bero sem šel, pa sem dobil	A
Peter in Jacinta PETER ogorčen:	Tako	čednostna je ta dolina šentflorjanska, da je	A
TRETJI AKT Velika dvorana,	tako	bogato in gosposko opremljena, kakor zmore ljubljansko	A
in komaj se svetnik pokriža, plane v greh...	Tako	sem prišel, da bi ukanil in strah mi sega v	A
UČITELJ: O, da bi se nehála! ZLODEJ: Zakaj	tako	klavrni, gostje, tako tihi?Na svatbo vas je	A
nehála! ZLODEJ: Zakaj tako klavrni, gostje,	tako	tihi?Na svatbo vas je vabil Peter, gospodar	A
da pozdravim tebe, ne zameri, da te pozdravim	tako	pozno!Ti dišeči cvet, ti čednost doline šentflorjans	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani