tako (1.001-1.100)

DOBNIK malovažno: Ah! ALMA:	Tako!	- ”Ah!“- Vam je torej to vseeno?	A
v globočini, iz vode. Zaklical je ”Marija“	tako	čudovito, strašno, da me je zazeblo v kri in	A
živeti, Francka, zato dosežejo vagabundi vsi	tako	visoko starost.Saj bi se lahko še danes potepal	A
stran 9 . / Ali razjezilo me je, da je tvoj oče	tako	mogočno stopal preko trupel, da, Francka, preko	A
da, Francka, preko naših trupel. Kadar vidim	tako	oblastnega človeka, me zgrabi strahovita želja	A
da bi ga ugriznil v nogo, ugriznil, ugriznil	tako,	da bi mahoma loputnil na tla, héj, s čelom na	A
vzela največ, - ko sem zaupal nate in sem se	tako	neumno goljufal.Tega je bilo treba; zdaj sem	A
k nji. FRANCKA: Kaj sem ti storila, da me	tako	mučiš? MAKS: Zato, ker te ljubim, Francka	A
pogledam v oči - poglej mi v oči! - te ljubim	tako	zelo, tako zelo, da vem, da je vse izgubljeno	A
oči - poglej mi v oči! - te ljubim tako zelo,	tako	zelo, da vem, da je vse izgubljeno in ker vem	A
Nina, - Ninica, otrok! NINA: Jaz sem vas imela	tako	rada - zakaj ste me tako lepo pozdravili?	A
Jaz sem vas imela tako rada - zakaj ste me	tako	lepo pozdravili? MAKS ji vzame robec in	A
ko ste šli mimo in ste pogledali gor in ste	tako	lepo pozdravili... Tukaj je strašno pusto, gospod	A
časih me ima rad in me poboža, ali jaz se ga	tako	bojim... tako bojim... MAKS : In kadar je temà	A
rad in me poboža, ali jaz se ga tako bojim...	tako	bojim... MAKS : In kadar je temà?	A
rože iz našega vrta, Francka, zato niso več	tako	lepe. FRANCKA: Kako si prijazen!	A
FRANC: Daj jih v vodo, škoda bi jih bilo, če bi	tako	zvenele.Prinesi mi osminko vina, pa sifona!	A
NINA: Dà. FRANC:	Tako...	hm... no, tudi kloštrsko življenje je nazadnje	A
delati zunaj, da si popravim zdravje. In pa tudi	tako	je nekaj lepega to delo na polju...Izprehodi po	A
Izprehodi po gozdu, po travnikih... Človek je	tako	miren in zadovoljen. FRANCKA: Da... da...	A
pogleda postrani na Maksa; Maks pije: Najlepše je	tako	življenje.Človek je čisto kmet in to je edini	A
vam ne zdi, gospodična Nina, da je najlepše	tako	mirno, tiho življenje? NINA: Da.	A
FRANC: Otročji so ljudje, ki niso nič. Zate je	tako	življenje, táko prazno vagabundiranje.Vsi izprideni	A
vredno, da bi se upiral človek vse življenje za	tako	klavrn rezultat? - veselo: Mene poglej!-	A
séde: Ne veste, kako mi je prijetno, da sva se	tako	nekako zbližala in nič ne želim tako prisrčno	A
sva se tako nekako zbližala in nič ne želim	tako	prisrčno, kakor da bi bilo to zbližanje kolikor	A
kdo pa bi si bil mislil, da se boste povzpeli	tako	visoko... KANTOR: No, da!	A
Oprostite, jaz sem le mislil... da ste bili ves čas	tako	blizu našim nasprotnikom in da... KANTOR: Tudi	A
duhovnikov... ŽUPNIK: Zelo me veseli, da ste to	tako	naravnost povedali... Nasprotniki vere in duhovnikov	A
odkrito nasprotstvo, ali tudi mlačnost je slaba.	Tako	se mi je zdelo, kakor da bi bili kolebali na	A
mož! In tisto, kar smo bili nabrali za farovž	tako	polagoma, po soldih -? KANTOR: Dejal sem	A
veliko bolj še zategadelj, ker ste se postavili	tako	odločno v vrsto katoliških mož!Pridobili smo	A
Pridobili smo celo vojsko, ko smo pridobili	tako	vplivnega, vztrajnega, značajnega moža...O, gospod	A
človek je znan v teh krajih, priljubljen in	tako	dalje... ŽUPNIK: O, znan, o, priljubljen!...	A
me nič posebno ne veseli. To je navsezadnje	tako	majhno.V svoji fari sem kralj, ali moje kraljestvo	A
svoji fari sem kralj, ali moje kraljestvo je	tako	tesno omejeno; onkraj plota ne vedo o meni ničesar	A
Vstane. Jaz ne vem, da je meni vsaka stvar	tako	strahovito težka, pot do najbližjega cilja tako	A
tako strahovito težka, pot do najbližjega cilja	tako	dolga!Kar se drugim ljudem, ki so slabši in	A
ki so slabši in bojazljivejši od mene, kar	tako	posreči, je zame skoro nedosežno: razmakniti	A
rad; pravijo, da kradem, da sem brutalen... In	tako	je naposled res treba, da je človek okruten	A
bi vedel, kako bogaté drugi! ŽUPNIK: Je že	tako	božja volja, da so na eni strani premožni, na	A
hitro: Ne... gospod Kantor... ne... nisem mislil	tako...	Prepričan sem bil z m e r o m.	A
- Pije. Da bi le vsak	tako	kradel, kakor jaz!Pijanec je bil in ko bi začasa	A
premišljuje, čisto kakor njen oče. In če jo vidijo	tako	bledo, suhotno, plašljivo - precej kažejo name	A
duri in se smehljá po beraško. KANTOR: Ah,	tako,	- no kaj je? KRNEC: Saj veste, gospod Kantor	A
Pije. Jaz ne vem, da je	tako	težko napraviti kaj poštenega; lumparija je	A
mrliče pri miru! MAKS: Oče, v moji glavi kljuje	tako	strašna misel, da jo moram izgovoriti.Prišla	A
ste mi veliko škodo, oče, da ste me napravili	tako	majhnega in slabega... tako jih zdajle zmerom	A
da ste me napravili tako majhnega in slabega...	tako	jih zdajle zmerom dobivam po hrbtu, sam pa ne	A
In vse to, vse to življenje za tak konec?	Tako	bodo pljuvali na moj grob, vse moje kraljestvo	A
Le smej se, Francelj! Midva se ne dava kar	tako!	...Rajši sto drugih, midva ne!	A
tepe z otrokom; Francelj se smeje na glas, isto	tako	Kantor. DRUGO DEJANJE	A
Nina pri oknu; odmaknila je nekoliko zastor,	tako	da pada v sobo pramen mesečine; duri iz obednice	A
NINA se stisne k nji: Francka, jaz ga imam	tako	rada.Morda še pride nocoj, jaz čakam še zmerom	A
NINA: Ti, Francka? FRANCKA: O, Ninica, meni je	tako	težko...Sede in zakrije obraz.	A
večer, gospod Kantor. KANTOR: Kakšen pa vi... in	tako	pozno? FRANC: Lazil sem okoli, po gozdu...	A
Bolan - kako misliš? FRANCKA: Bled je bil in...	tako	je govoril... samo par besed je rekel in je šel	A
... Vidiš, Francka,	tako	te prosim... čisto ponižno in prav po beraško	A
sem jaz tudi izgubljen, brez doma, vagabund;	tako	lepo sem si bil napravil gorko gnezdo, samo	A
je, in je nikoli ni bilo. Ne bom je izpustil	tako	hitro.Zmerom sem bil neumen in počasen, in vendar	A
Igrajta se še malo, precej pridem. MAKS sam:	Tako	bojazljivo prihajam, kakor da bi bil sam hudodelec	A
Zdaj, ko te imam od srca, od srca rada, mi je	tako,	da bi umrla. MAKS: Odpusti mi, Francka, če	A
bilo bogvekedaj in da ne more biti več. Prav	tako,	Francka, dušica, kakor je danes jesen in mraz	A
nevredna tebe in mene. Ne smeš misliti, da sem ves	tako	miren in vdan, kakor so mirne in vdane moje	A
mirne in vdane moje besede - FRANCKA: Maks,	tako	sem se jokala in tako sem te čakala, in ti zdaj	A
besede - FRANCKA: Maks, tako sem se jokala in	tako	sem te čakala, in ti zdaj ne govoriš z mano	A
Maks, da ne rečeš ljubeznive besede, da gledaš	tako	neprijazno? MAKS: Res je, Francka - morda	A
neprijazno? MAKS: Res je, Francka - morda ni vse	tako,	kakor sem ti pravil.Ali če ti prav resno rečem	A
bilo nič . / . / stran 43 . / nelepega na nji.	Tako	pa mi je težko in zato bi rad, da bi govorili	A
hčer in ne bilo bi me skrb za njeno prihodnost.	Tako	pa me ponižujete za dovodnika, ki je vesel,	A
sem se bal in - se okrene - sem se tresel.	Tako	je pri kraju in z Bogom!... KANTOR mu zastavi	A
in z Bogom!... KANTOR mu zastavi pot: O, ne	tako	brž!Nisva se še dogovorila.	A
Kaj še! To se nam je le	tako	sanjalo - o, prijatelj, in vtaknili bi vas v	A
Motili ste se nad mano. MAKS vstane:	Tako	sem se torej motil in resnično mi je žal. Pravite	A
preudarite. Takrat, glejte, ste me zgrabili za vrat,	tako	nenadoma ste me zgrabili, ste planili name iz	A
dajte malo tolažbe, malo moči. Meni je zdajle	tako	slabo, in tako strah me je, kot da bi mi bil	A
tolažbe, malo moči. Meni je zdajle tako slabo, in	tako	strah me je, kot da bi mi bil nekdo iz groba	A
. / stran 47 . / zakričalo takrat, Ninica,	tako	bom zakričal jaz... morda še nocoj. NINA se	A
objema: No, dete ubogo, Bog s tabo. Morda je	tako	boljše, Ninica...Pozdravi Francko!...	A
jokaje, objema Francko: O, Francka! Mene je	tako	strah - Vrata iz obednice se odpro; pridejo	A
pri durih ŽUPNIK: No, Ninica, Bog z vami.	Tako	se torej poslavljamo za zmerom.Vsi se poslavljajo	A
Kantorju in Bernotu: Jaz upam, da bomo kmalu spet	tako	zbrani, pa ob bolj veseli priliki...Bernotu:	A
FRANC: Ne razumem, milostiva. SODNICA: Zakaj	tako	čemerni? FRANC: Je že tako...	A
SODNICA: Zakaj tako čemerni? FRANC: Je že	tako...	Nini: No, gospodična Nina, lepo se zabavajte	A
gospoda... Gospod Bernot, prikažite se kmalu in ne	tako	čemerni. FRANC: Z Bogom, gospod Kantor.	A
privila, ali roka se ji trese in odvije svetilko	tako,	da je v sobi mrak. NINA: Kako se ti roka	A
moraš ljubiti, zdaj se me morate okleniti vsi,	tako	da bomo vsi skupaj, roko v roki - veseli bogastva	A
besede... Hana, bodi pametna; glej, zdaj ko nas vsi	tako	sovražijo, zdaj ko smo toliko hudega že doživeli	A
moramo imeti še celo radi. Ali vi se mi vsi	tako	umikate, vsi me tako gledate, kakor da bi imeli	A
radi. Ali vi se mi vsi tako umikate, vsi me	tako	gledate, kakor da bi imeli tujca v hiši in ne	A
meni samemu do smrti hudo, ko sem vzel na rame	tako	težko breme.Grešil sem, ker sem moral grešiti	A
Bolj lahko mi bo pri srcu kakor danes.	Tako	stori in Bog ti bo odpustil. FRANCKA: Tako	A
Tako stori in Bog ti bo odpustil. FRANCKA:	Tako	storite, oče!Hana in Francka odideta na levo	A
sodnik in adjunkt. KANTOR strahoma, vzburjen:	Tako	zgodaj?...Mehko, proseče: Francka, daj mi roko	A
Bog s tabo, Francka... In... glej... jaz sem	tako	slab, tako čudno mi je pri srcu... stoj pred durmi	A
tabo, Francka... In... glej... jaz sem tako slab,	tako	čudno mi je pri srcu... stoj pred durmi, lažje	A
mislim, da bomo precej pri kraju... SODNIK: Ej,	tako	se ne mudi!Veselo: Zato sem prišel sem... in	A
Adjunkt séde. SODNIK: Če ste torej	tako	slovesni, da ob tej priliki ne poznate prijateljstva	A
Ali vas je kandidatura napravila takega?	Tako	čemernega vas še nisem videl!-	A
- ne imejte me za norca! Naposled stvar ni	tako	vesela, da bi izbijali budalosti zraven...Séde	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani