nova beseda iz Slovenije
------------------------------ | T. | Gruber (1781) je na svojem potovanju po okolici | C |
J ali SZ-JV. V turističnem delu je največja | t. | i.Šumeča jama, v kateri se pretaka glasna Reka | C |
ki se pne 90 m nad vodo, so še vidni ostanki | t. | i.Mačje brvi, po kateri so jamarji iz globlje | C |
---------------------- Kras je lep primer | t. | i. pretočnega krasa.Vzdolž antiklinoriuma podzemeljs | C |
kredni, plava jurski skladi, pretežno apnenec, | T | 2,3/3 - triasni glavni dolomit. ----------- | C |
Hrušico in Javorniki pozneje še dvigovala višja | t. | i.Planinska stopnja, je voda s flišnega in apneniške | C |
rumeno barvo. Robna uravnava je široka na območju | t. | i. nižje stopnje Postojnskih vat, kjer so rovi | C |
Goričici, je omejilo odtočno stran polja na | t. | i. karloviški zaliv, ki ga na zahodu omejuje | C |
V. Valvazor, nadalje F. A. Steinberg (1761), | T. | Gruber (1781).Kurat Anton Urbas je l. 1847 prvi | C |
in odtajanje razvršča klastične sedimente v | t. | i. poligonalna tla, podobno kot v polarni klimi | C |
M, PL - (svetlo rumeno) miocen in pliocen, | T | 2,3,3 - triasni dolomiti, j - kvartarni jezerski | C |
Ljubelja razdeljena s pasom neprepustnih kamnin ( | t. | i. objadranski šiv) na severne in južne karbonatne | C |
kraljih v 30. letih 20. stol. naleteli pri gradnji | t. | i.Rupnikove obrambne črte tik pod vrhom Rovt | C |
jamah so našli nekaj tipičnih jamskih živali ( | T. | Novak, 1976). V gričevnati subpanonski Sloveniji | C |
brezno večji del leta prekrit s snegom, so pod | t. | i. toplimi ledeniki skalne temperature malo | C |
povedal več kot vsi spominopisci in zgodovinarji | t. | i. regentskega režima skupaj.Itd. | C |
posledica zaigrane "ravnodušne radovednosti" ( | t. | i. "objektivnosti") historikov.Pa seveda tudi | C |
stacionarnemu stanju" prihodnosti), so se zatekli k | t. | i. kritični teoriji družbe.Vse so postavili | C |
ni ekvivalent teoriji relativnosti v kozmosu | t. | i. eksaktnih znanosti, temveč le parcialno ime | C |
Celo domišljija je postala "realistična": s | t. | i. znanstveno fantastiko je dejansko poskušala | C |
dognanja naravoslovnih disciplin (tj. odkritja v | t. | i. eksaktnih znanostih).Spoznanje o tem je v | C |
Spekulativni marksizem, ki se je "podaljšal" v | t. | i. kritično teorijo družbe, je s pomočjo dialektike | C |
obdobja svetovnih vojn. Vendar kaže, da postane v | t. | i. duhovnih znanostih sleherni referenčni okvir | C |
človekovo bistvo v zaznamovanosti z izvirnim grehom ( | t. | i. družbene institucije - zlasti cerkev - naj | C |
slednjih je v slovanskem svetu - kakor izpričuje | t. | i.Nestorjeva kronika - prešlo celo v pregovor | C |
pojmovanih razredov, ki naj bi bili v vseh epohah med | t. | i. praskupnostjo in socializmom zaradi različnega | C |
treba verjeti prerokom, ki oznanjajo, da je čas | t. | i. velikih zgodb za vselej potopljen v dovrš | C |
pogled? Ni treba biti genij za ugotovitev, da se | t. | i. nujnosti lahko uveljavljajo bolj grobo ali | C |
adaljevanje TV dnevnika "oružanim putem". Odkar so | t. | i. raziskovalni novinarji bleščeče odigrali | C |
dela! Precej drugačni od znanstvenikov so | t. | i. angažirani intelektualci. Svoje poslanstvo | C |
računsko vsebino. V tem primeru zajema tudi | t. | i. obračunske knjige (Abrechnungsbücher), ki | C |
izplačil tudi odstopanja od te fiksirane vsote, | t. | i. primanjkljaj ali izgubo (abgang).Pri takem | C |
različnih knjig, vse poslovanje zapisovali v eno. Te | t. | i. večnamenske poslovne knjige so bile v srednjem | C |
lokalnim nivojem obstajala tudi vmesna stopnja, | t. | i. urad rentnega mojstra (Rentmeisteramt), ki | C |
računska knjiga, ki dokumentira popravila na | t. | i. bovški cesti v letih 1399-1400.Medtem ko | C |
formata naletimo pri obračunskih zvezkih tudi na | t. | i. pokončni ali agenda format, ki nastane s | C |
običajno vezali v ovoje iz močnejšega pergamenta ( | t. | i. mehka vezava).Pri tem so tako na Bavarskem | C |
ali konzonantom (?a, ?e, ?i, ?o, ?ch, ?l, ?s, ? | t, | ?z).Poleg teh so bile običajne ligature še et | C |
lepotnimi) izboljšavami je ta tip obračuna urada, | t. | i.Amtsrechnung ali Stuckrechnung, kljub glasnemu | C |
seštevkom v skupini rubrik, kadar je šlo za | t. | i. summam summarum.Natančnejši obračuni s konca | C |
strukturi gospostev oz. uradov samih, predvsem pa | t. | i. človeški faktor, ali povedano drugače, iskanje | C |
strukturo imata zadnja dva loška obračuna iz | t. | i. centralnih računskih knjig (za leti 1441 | C |
otipljiva le pri enem od štirih uradov gospostva - | t. | i. urbarialnem uradu (Lanndstrost das vrbar | C |
3-kaščni messi (schaff) = 4,5 kupni messi ( | t. | ž.) = 5 kupnih messov (oves) | C |
markmass). 2) V obračunu iz leta 1449 naletimo na | t. | i. "veliko pilštanjsko mero", katere schaff | C |
funta, tako da so iz funta namesto 20 kovali 8 | t. | i. dolgih šilingov, ki so predstavljali vrednost | C |
bistvu je šlo za uvedbo nove računske enote, | t. | i. "črnega pfeniga", ki je predstavljal polovico | C |
škofija, saj si drugače težko razložimo pojav | t. | i. savinjskih pfenigov v prvi polovici tega | C |
predstave v oddaljenem Brixnu, vendar prisotnost | t. | i. hallerjev v slovenskem prostoru ni izključena | C |
privedlo do nastanka posebne števne enote, | t. | i. črnega pfeniga, ki je bil vezan na beneški | C |
koncu 14. ter v začetku 15. stoletja zajemal | t. | i. zgornje (okolica Vrhnike in Logatca) in spodnje | C |
s temi viri je obsegal okoli 250 hub (135 v | t. | i. zgornjih in 117 v spodnjih uradih oz. župah | C |
curiae, Hofmaister) upravljanje s prihodki od | t. | i. židovskega regala ter sodnih glob, v veliki | C |
) pa latisanska mitnina. Ostalo je pripadlo | t. | i. sejemskim mitninam oz. tržninam, kot je bila | C |
ob proščenju. Enak delež (12%) je odpadel na | t. | i. dac (daeczie), še en vir dohodka, ki je temeljil | C |
Gospodarsko upravo, ki je bila organizirana v okviru | t. | i. kaščnega urada (kastenambt), je vodil kaščar | C |
freisinški škofje po malem še vedno prakticirali | t. | i. vladanje s konjskega hrbta, so sredstva, | C |
oddajali v fevd. Pretežni del je sestavljalo pet | t. | i. feuda principalia (Rogatec, Lemberg, Planina | C |
je presenetljivih 29% ali 205 m ß odpadlo na | t. | i. neopredeljive stroške.V to skupino se poleg | C |
ločevali. Za poslovanje z naturalijami je skrbel | t. | i. kaščni urad (kastenambt), ki ga je vodil | C |
pobotnice škofa oz. škofijske administracije, v | t. | i. sušnih letih precej presegla letno bilanco | C |
dohodek zemljiških gospostev, gre izključno za | t. | i. stare redne davke, katerih "v davnini" ustaljena | C |
razložljivo z variabilnim delom denarne rente, | t. | i. davkom (stewr), ki se je ustalil šele v drugi | C |
mest in trgov itd. Izjemo so predstavljala | t. | i. gospostva, ki so bodisi zaradi svoje majhnosti | C |
na glavnino kapiteljske posesti, združene v | t. | i. kletarski urad (celleraria/kellnerei).To | C |
literarnimi študijami. Folklora in literatura sta | t. | i. stični disciplini. Da smo prišli do končnih | C |
) Podobno meni Ruth Finnegan, saj pravi, da | t. | i. nepismena in pismena družba obstajata v kontinuiteti | C |
nasprotju z umetnim pesnikom. Vendar je lahko | t. | i. estetika oz. etnopoetika posameznih ljudskih | C |
ritmične posebnosti. Jezik ljudske pesmi je | t. | i. "govorjeni jezik", ni čisto narečje in tudi | C |
izbor sredstev in za ljudsko jemanje, pa je | t. | i. primarne spontanosti več tudi pri umetnem | C |
u 1828 godu na poti v umetno pesem, v stilu | t. | i. ljudskih epov, v kateri je uporabil veliko | C |
vlada estetika istovetnosti (Lotman), dobimo | t. | i. ilustrativna obdobja (Oraić).Ta se v zgodovinskem | C |
klasicistični način razmerja do ljudskega in sodi v | t. | i. ilustrativno medbesedilnost.Zagovarja predvsem | C |
etničnih, socialnih in poetičnih razsežnosti še | t. | i. spominsko razsežnost.Z vključitvijo v nov | C |
in vsebino. V pesmi Želje (1910) pa uporabi | t. | i. psihološki paralelizem (paralelizem nasprotij | C |
saj po navadi avtorja ne poznajo več. To so | t. | i. lokalni pesniki (local poets).(Brown, Rosenberg | C |
péta. Nobenih podatkov ni, da bi se širila kot | t. | i. kramarska ali sejmarska pesem (na Češkem | C |
predstavili bomo samo štiri), le nekateri so | t. | i. pravi (krepki) medbesedilni nizi, saj se | C |
prostorih. Ustvarjalci uporabljajo dva načina | t. | i. izpeljave svojih besedil, ki imajo za predlogo | C |
Lahko rečemo, da v ljudskih pesmih opazujemo | t. | i. avtocitatnost, ko neki pevec zapoje pesem | C |
prevzetimi prvinami iz drugih ni, vendar pa gre za | t. | i. vzpostavljanje dialoga z že znanim; to vzbudi | C |
doživela krčitve vsebine zaradi spomina ali | t. | i. fragmentacijo baladne zgodbe, kjer se je | C |
Seveda je tematizacija motiva klasična, je v | t. | i. imitacijskem razmerju z ljudsko pesmijo. | C |
polje, da so realizacije res lahko neskončne, je | t. | i. odprti tekst.To pomeni, da vstop tega motiva | C |
Raziskovalec Vlado Nartnik celo trdi, da naj bi | t. | i. prabalado o mladi Vidi, ki jo črni za-morec | C |
Vsi pa predstavljajo mitološko mrežo besedil s | t. | i. moškim principom ali arhetipom. Shema niza | C |
pesniškem delu. Torej se že v tej pesmi pojavi | t. | i. intermedialnost, vendar se zdi, da ta ni | C |
povezava s Strnišo potegne Tauferjevo pesem Ladja v | t. | i. "metakomunikacijsko kontinuiteto medbesedilnega | C |
Znotraj ljudskega pesništva lahko opazujemo | t. | i. spontano medbesedilnost, ki razvija dialoško | C |
pesniško zbirko Agamemnon. Kot predstavnik | t. | i. tehnopoetske poezije pa je vstopil v svet | C |
še spomina ne bo ..." S temi verzi poudari | t. | i. baladnost, pa čeprav so iz lirike; še bolj | C |
izrazito ironizacijo. Morda pa je ta verz le | t. | i. ljudski obrazec in ga pesnica uporabi le | C |
1983: 100 in 1984: 134.) Vsa besedila sodijo v | t. | i. trdo jedro medbesedilnosti, ker se vnesenih | C |
vpete". (Juvan 1989a: 147.) Večina pesmi je | t. | i. montaža najrazličnejših ljudskih odnosnic | C |
označuje tujost prvine oziroma je kazalka na | t. | i. izvorno besedilo ali kod.Kazalko je treba | C |
tradiciji najdemo v poznih literarnih obdobjih, | t. | i. postobdobjih (Juvan 1987: 101, 102, Hribar | C |
močno stikanje s tradicijo po letu 1960, po | t. | i. socrealističnem obdobju ter po času eksperimentiranja | C |
prepoznavni kanon. Prav zaradi reinterpretacije | t. | i. mitskih jeder ljudskih pesmi, zaradi tistega | C |
Ljudska pesem je torej tudi za oba avtorja | t. | i. "skupno kulturno izročilo", ki je v lasti | C |
sicer tako kot jo zapisujejo etnomuzikologi, | t. | i. ex.Melodije so samo skenirane in ne notografirane | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |