t (701-800)

= maksimalna višina, Š = maksimalna širina,	T	= Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov	C
Š 0,89 0,81 3,74 3,56 2,32 2,23 3,03	T	0,63 0,54 0,72 0,72 0,81 0,72 0,54 S 1,78	C
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina,	T	= Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov	C
Š 2,76 2,85 4,01 3,83 2,85 2,94 3,39	T	0,72 0,72 0,89 0,81 0,72 0,72 0,45 S 13,80	C
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina,	T	= Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov	C
Š 2,00 2,40 4,00 4,10 3,00 2,60 3,90	T	0,80 0,80 0,90 0,90 0,90 0,70 0,60 S 8,10	C
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina,	T	= Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov	C
2 - blag na levi Lobanja 2 ima ob	t.	i. lambdi (stičišču med sagitalnim in lambdoidnim	C
razvito redko dedno lastnost, koščico nad nosom,	t.	i. supranazalni osikel.Tudi šiva nad nosom sta	C
v obliki obnosnih votlin med moškimi člani,	t.	j. krvnimi sorodniki, gotovo ni naključna.Poleg	C
12 ima oba očesna svoda sitasto preluknjana,	t.	i. cribra orbitalia, kar bi lahko predstavljalo	C
posebno vrsto počasi napredujoče benigne rašče,	t.	i. fibrozne displazije in sicer eno izmed treh	C
številni so bili tudi fragmenti keramičnih posod (	t.	1: 1-17; 2: 1-3).Plast 5 (rjavo-črna ilovica	C
prežganega glinastega ometa in fragmentov posod (	t.	2: 4-17; 3: 1-13), ki pa so ležali razpršeno	C
glinastega ometa, oglje in posamične črepinje posod (	t.	3: 14).Tudi te najdbe so ležale v plasti razpršeno	C
drobce oglja in posamezne fragmente keramike (	t.	3: 15,16), sicer pa nismo v njej ugotovili nobenih	C
sl. 12) in nekaj fragmentov razbitih posod (	t.	4: 3-5). Kaseto vodnjaka so prekrivali kosi	C
skleda s tremi vodoravno prevrtanimi ročaji (	t.	4: 6).Plast 3 je nastala po tem, ko je bil vodnjak	C
oglja in precej fragmentov keramičnih posod (	t.	5: 9-18; 6: 1-22), tako da lahko plast 5 z zanesljivostjo	C
vsebovala pa je tudi nekaj fragmentov posod (	t.	5: 1-8).Glede na strukturo je plast zanesljivo	C
ročaji posod ter nekaj z vrezi okrašenih kosov (	t.	7: 2-15; 8: 1-13).Iz gostote najdb, zlasti ometa	C
glinasta utež in celo bronasta trakasta zapestnica (	t.	8: 18). Ko je bila ograda uničena in naselje	C
se prav tako pojavljale posamične črepinje (	t.	8: 14) in glinast omet, vendar pa so najdbe	C
le drobce glinastega ometa in nekaj črepinj (	t.	9: 7,8). Nekoliko bogatejša je bila rjava ilovica	C
omeniti tudi dve fragmentirani kamniti sekiri (	t.	9: 9-11). Obe pravkar opisani kulturni plasti	C
vendar pa je bilo vmes tudi precej črepinj (	t.	9: 12,13; 10: 1-15).Najdbe so ležale v plasti	C
vreden je tudi fragment rezila kamnite sekire (	t.	11: 3).Plast je nastala po opustitvi naselja	C
keramike, vendar pa najdbe niso bile številne (	t.	11: 8-11). Kulturne ostaline je vsebovala tudi	C
temi smo zasledili le nekaj profiliranih kosov (	t.	11: 5-7). Profil je na vrhu zaključevala plast	C
njih smo našli le nekaj fragmentov keramike (	t.	11: 12-17) in drobcev oglja, medtem ko glinastega	C
tudi nekaj značilnih bakrenodobnih črepinj (	t.	3: 14; 11: 9,13), ki so bile očitno prinešene	C
najverjetneje tudi fragmenti treh kamnitih sekir (	t.	4: 17; 9: 10,11) in dvoje orodij iz roženca	C
4: 17; 9: 10,11) in dvoje orodij iz roženca (	t.	11: 14,18). NOTRANJOST NASELJA	C
omeniti pa velja tudi kos glinastega svitka (	t.	12: 8). Jama J-309	C
lončenino prevladovali fragmenti loncev in skled (	t.	13-22).Razmeroma številne so bile tudi skodele	C
Nekatere posode so bile bogato ornamentirane (npr.	t.	14: 1,2). Jama J-308	C
omenimo dno lonca in fragment glinaste uteži (	t.	23: 1,2). Jama J-96	C
cel lonec, ki ima pod ustjem trakast ročaj (	t.	23: 3). Peči	C
vmes pa so ležali tudi kosi piramidalnih uteži (	t.	24-25). Peč P-307	C
posod na nogah, številne ročaje in več uteži (	t.	26-29).Vmes je ležal tudi skoraj cel lonček	C
ročajem, ki je okrašen z vodoravnim rebrom (	t.	27: 1).Bronasta igla (t. 27: 7), ki je bila	C
vodoravnim rebrom (t. 27: 1). Bronasta igla (	t.	27: 7), ki je bila prav tako najdena v zasutju	C
so med seboj povezani z razčlenjenimi rebri (	t.	32: 2).Najden je bil v kvadrantu 97.	C
sta paralelno postavljena dva trakasta ročaja (	t.	59: 14). Luknje za stojke in hišni omet	C
Omenimo lahko le tri igle (dve sta fragmentirani -	t.	27: 7; 47: 1; 62: 1), zapestnico iz sonde 4	C
27: 7; 47: 1; 62: 1), zapestnico iz sonde 4 (	t.	8: 18) in fragment bronastega bodala, ki je	C
kamnitih predmetov, na primer brusni kamni (	t.	49: 13; 54: 21; 65: 14,15) in fragmentiran tolkač	C
65: 14,15) in fragmentiran tolkač z zajedo (	t.	32: 3). Večina najdb iz Dolnjega Lakoša pripada	C
rahlo usločen vrat, ustja pa se zaključujejo v	T-	oblikovanih robovih. Nekatere posode imajo vrat	C
ustja pa se zaključujejo v močno profiliranih	T-	robovih (sl. 6: L12). Izdelava: Prevladuje oksidaci	C
rekonstruirati. Posode pa so imele široko odprtino in	T-	oblikovan rob ustja (sl. 7: S3). Izdelava: Oksidaci	C
ali valjast trup, razmeroma široko odprtino in	T-	oblikovan rob ustja (sl. 7: S4). Izdelava: Oksidaci	C
karpatske kulture gomil - Bd C (Točík 1964, 6,	t.	9: 1; cfr. še Furmánek, Veliačik 1980, 166)	C
sodijo tudi primerki iz Smolenic (Dušek 1980,	t.	3: 1; 9: 15), Mezőcsáta (Hänsel, Kalicz 1986	C
1; 9: 15), Mezőcsáta (Hänsel, Kalicz 1986,	t.	8: 73a; 10: 74c) in Pittna (Hampl, Kerchler	C
Hampl, Kerchler, Benkovsky-Pivovarova 1978-1981,	t.	229: 8), medtem ko so podobne amfore iz Blučine	C
Blučina-Kopčany - cfr. Říhovsk; 1982, 36, 172,	t.	36: 3; 39: 16). Iz stopnje Blučina-Kopčany je	C
Strachotín in Blučina na Moravskem (ib. 172 s,	t.	28: 2-4,7; 45: 7,9,15). Oblika sklede z rahlo	C
rogljičastim robom ustja iz Dolnjega Lakoša (	t.	18: 2,3) ima svoje korenine prav tako v srednji	C
bronasti dobi (npr. Bošovice: Říhovsk; 1982, 170,	t.	20: 1), vendar pa ji lahko poiščemo dobre paralele	C
25: 1) in Bakonyszűcs-Százhalom (Patek 1970,	t.	4: 4), ki so tipični predstavniki horizonta	C
plasti neposredno nad vodnjakom v Dolnjem Lakošu (	t.	4: 6) in za obliko skodel, ki smo jih združili	C
1, 38: 1, 40: 1) in Németbánya (Ilon 1986,	t.	2: 3), kjer se pojavljajo tako v starejši, kot	C
1960, sl. 25: 4), Baierdorfa (Lochner 1986,	t.	8: 7), Getzersdorfa (Kaus 1971, t. 1: 1,2; Maurer	C
Lochner 1986, t. 8: 7), Getzersdorfa (Kaus 1971,	t.	1: 1,2; Maurer 1971, sl. 6), Gusna (Trnka 1992	C
1,2; Maurer 1971, sl. 6), Gusna (Trnka 1992,	t.	15: 7) in Horna (Lochner 1991, t. 8: 1).Mlada	C
Trnka 1992, t. 15: 7) in Horna (Lochner 1991,	t.	8: 1).Mlada so tudi fasetirana ustja loncev	C
južnoslovaškega grobišča Salka I (Točík 1964,	t.	28: 2; 30: 12) ter iz naselbin Lednice, Moravsk;	C
srednjepodonavske kulture gomil (Říhovsk; 1982, 170,	t.	10: 3; 12: 4,5; 33: 5,7).V Bd C sodi tudi fragment	C
poštev le dva predmeta. Igla iz Dolnjega Lakoša (	t.	47: 1) sodi med tako imenovane žebljičaste igle	C
Hänsel 1968, 88 ss; Hänsel, Kalicz 1986, 62 ss,	t.	7: 37b; 11: 86a). Igli iz Rabelčje vasi, ki	C
Drave in Save (Vinski-Gasparini 1973, 77 ss,	t.	28: 25; 30: 13; 44: 15 itd.) sodi v Ha A horizont	C
grobišča ruške skupine (cfr. Müller-Karpe 1959,	t.	114: G2; 115: B), ne pa za Dolnji Lakoš in sočasna	C
objavo, naj omenimo le dva fragmenta ustij s	T-	oblikovanimi robovi in majhen lonček z ročajem	C
na zahodnem robu Blatnega jezera (Patek 1968,	t.	50: 2).V krogu virovitiške skupine je doma tudi	C
srednjepodonavske kulture gomil (Říhovsk; 1982, 170,	t.	10: 3; 33: 5,7).Na severovzhodu moramo iskati	C
v naselju Moravsk; Žižkov na Moravskem (ib.,	t.	12: 4,5) in v grobišču Tiszafüred v Potisju	C
grobišču Tiszafüred v Potisju (Kovács 1975,	t.	28: 300/1), ki s svojimi konteksti potrjujejo	C
Balatonu. Tako ima na primer pitos iz kv. 97 (	t.	32: 2) odlično paralelo v Vörsu (sl. 30: 5)	C
(sl. 30: 5), shrambni posodi iz jame J-309 (	t.	13: 1,2) pa v Balatonmagyaród-Hídvégpuszti	C
na obodu, kot je bil najden v Dolnjem Lakošu (	t.	27: 1), poznata tako Vörs-Papkert B (sl. 30	C
Posodi iz Dolnjega Lakoša, in Rabelčje vasi (	t.	59: 14 in sl. 16: 2) lahko primerjamo s skledo	C
izvihanim ustjem in klekastim profilom - tip S10 (	t.	30: 5; 57: 3) pa je zelo podobna posoda z grobišča	C
odebeljenimi robovi ustij - tip S1 in S2 (prim.	t.	18: 7-9; 36: 9; 60: 8 in sl. 28: 3). Zelo razširjen	C
temu pa lahko dodamo še rebra nad držaji (prim.	t.	21: 11-13 in sl. 26: 5), navpična ali poševna	C
navpična ali poševna rebra pod ustji posod (prim.	t.	4: 8; 30: 2; 62: 10 in sl. 33: 1-3) ter vodoravna	C
razčlenjena rebra ob ročajih in držajih (prim.	t.	10: 8; 13: 1,2; 17: 13; 59: 1 in sl. 26: 11	C
ornamentih, da omenimo le trikotnike (prim.	t.	22: 7,8; 45: 16; 55: 20 in sl. 26: 8,9) in z	C
okrašena ostenja ob tunelastih ročajih (prim.	t.	7: 12; 21: 10 in sl. 26: 7). Na koncu naj omenimo	C
kaneliranimi trakastimi ročaji velikih skled (prim.	t.	4: 4 in sl. 29: 7). POREČJE DRAVE IN SAVE	C
izvirajo iz uničenih grobov (Vinski-Gasparini 1973,	t.	10: 10-15; 11: 4).Tako ne preseneča, da se je	C
30: 6) in Sármellék-Repülőtér (Patek 1968,	t.	50: 1,2).Na obeh območjih so domače tudi skodele	C
kroglasto glavico - cfr. Vinski-Gasparini 1973,	t.	10: 11,15), ki se pojavljajo predvsem v mlajših	C
Sklede iz Spišić Bukovice z odebeljenimi oziroma	T-	oblikovanimi robovi ustij (sl. 39: 5,7,9,11	C
sl. 39: 6,8,10) in nekatere ornamente (prim.	t.	11: 10 in sl. 39: 13), zato lahko rečemo, da	C
navedemo le dve obliki, in sicer skodelico (	t.	19: 9,10) in rogljato skledo (t. 18: 2), ki	C
skodelico (t. 19: 9,10) in rogljato skledo (	t.	18: 2), ki sta na nekropolah virovitiške skupine	C
Arch. Austr. 50, 1971, 68 ss. KEMENCZEI,	T.	1984, Die Spätbronzezeit Nordostungarns. - Arch	C
Nordostungarns. - Arch. Hung. 51, 1984. KEMENCZEI,	T.	1990, Der ungarische Donauraum und seine Beziehungen	C
- Budapest 1988. KOVtCS,	T.	1975, Tumulus Culture Cemeteries of Tiszafüred	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani