nova beseda iz Slovenije
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina, | T | = Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov | C |
Š 0,89 0,81 3,74 3,56 2,32 2,23 3,03 | T | 0,63 0,54 0,72 0,72 0,81 0,72 0,54 S 1,78 | C |
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina, | T | = Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov | C |
Š 2,76 2,85 4,01 3,83 2,85 2,94 3,39 | T | 0,72 0,72 0,89 0,81 0,72 0,72 0,45 S 13,80 | C |
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina, | T | = Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov | C |
Š 2,00 2,40 4,00 4,10 3,00 2,60 3,90 | T | 0,80 0,80 0,90 0,90 0,90 0,70 0,60 S 8,10 | C |
= maksimalna višina, Š = maksimalna širina, | T | = Š/V, S = skupna površina frontalnih sinusov | C |
2 - blag na levi Lobanja 2 ima ob | t. | i. lambdi (stičišču med sagitalnim in lambdoidnim | C |
razvito redko dedno lastnost, koščico nad nosom, | t. | i. supranazalni osikel.Tudi šiva nad nosom sta | C |
v obliki obnosnih votlin med moškimi člani, | t. | j. krvnimi sorodniki, gotovo ni naključna.Poleg | C |
12 ima oba očesna svoda sitasto preluknjana, | t. | i. cribra orbitalia, kar bi lahko predstavljalo | C |
posebno vrsto počasi napredujoče benigne rašče, | t. | i. fibrozne displazije in sicer eno izmed treh | C |
številni so bili tudi fragmenti keramičnih posod ( | t. | 1: 1-17; 2: 1-3).Plast 5 (rjavo-črna ilovica | C |
prežganega glinastega ometa in fragmentov posod ( | t. | 2: 4-17; 3: 1-13), ki pa so ležali razpršeno | C |
glinastega ometa, oglje in posamične črepinje posod ( | t. | 3: 14).Tudi te najdbe so ležale v plasti razpršeno | C |
drobce oglja in posamezne fragmente keramike ( | t. | 3: 15,16), sicer pa nismo v njej ugotovili nobenih | C |
sl. 12) in nekaj fragmentov razbitih posod ( | t. | 4: 3-5). Kaseto vodnjaka so prekrivali kosi | C |
skleda s tremi vodoravno prevrtanimi ročaji ( | t. | 4: 6).Plast 3 je nastala po tem, ko je bil vodnjak | C |
oglja in precej fragmentov keramičnih posod ( | t. | 5: 9-18; 6: 1-22), tako da lahko plast 5 z zanesljivostjo | C |
vsebovala pa je tudi nekaj fragmentov posod ( | t. | 5: 1-8).Glede na strukturo je plast zanesljivo | C |
ročaji posod ter nekaj z vrezi okrašenih kosov ( | t. | 7: 2-15; 8: 1-13).Iz gostote najdb, zlasti ometa | C |
glinasta utež in celo bronasta trakasta zapestnica ( | t. | 8: 18). Ko je bila ograda uničena in naselje | C |
se prav tako pojavljale posamične črepinje ( | t. | 8: 14) in glinast omet, vendar pa so najdbe | C |
le drobce glinastega ometa in nekaj črepinj ( | t. | 9: 7,8). Nekoliko bogatejša je bila rjava ilovica | C |
omeniti tudi dve fragmentirani kamniti sekiri ( | t. | 9: 9-11). Obe pravkar opisani kulturni plasti | C |
vendar pa je bilo vmes tudi precej črepinj ( | t. | 9: 12,13; 10: 1-15).Najdbe so ležale v plasti | C |
vreden je tudi fragment rezila kamnite sekire ( | t. | 11: 3).Plast je nastala po opustitvi naselja | C |
keramike, vendar pa najdbe niso bile številne ( | t. | 11: 8-11). Kulturne ostaline je vsebovala tudi | C |
temi smo zasledili le nekaj profiliranih kosov ( | t. | 11: 5-7). Profil je na vrhu zaključevala plast | C |
njih smo našli le nekaj fragmentov keramike ( | t. | 11: 12-17) in drobcev oglja, medtem ko glinastega | C |
tudi nekaj značilnih bakrenodobnih črepinj ( | t. | 3: 14; 11: 9,13), ki so bile očitno prinešene | C |
najverjetneje tudi fragmenti treh kamnitih sekir ( | t. | 4: 17; 9: 10,11) in dvoje orodij iz roženca | C |
4: 17; 9: 10,11) in dvoje orodij iz roženca ( | t. | 11: 14,18). NOTRANJOST NASELJA | C |
omeniti pa velja tudi kos glinastega svitka ( | t. | 12: 8). Jama J-309 | C |
lončenino prevladovali fragmenti loncev in skled ( | t. | 13-22).Razmeroma številne so bile tudi skodele | C |
Nekatere posode so bile bogato ornamentirane (npr. | t. | 14: 1,2). Jama J-308 | C |
omenimo dno lonca in fragment glinaste uteži ( | t. | 23: 1,2). Jama J-96 | C |
cel lonec, ki ima pod ustjem trakast ročaj ( | t. | 23: 3). Peči | C |
vmes pa so ležali tudi kosi piramidalnih uteži ( | t. | 24-25). Peč P-307 | C |
posod na nogah, številne ročaje in več uteži ( | t. | 26-29).Vmes je ležal tudi skoraj cel lonček | C |
ročajem, ki je okrašen z vodoravnim rebrom ( | t. | 27: 1).Bronasta igla (t. 27: 7), ki je bila | C |
vodoravnim rebrom (t. 27: 1). Bronasta igla ( | t. | 27: 7), ki je bila prav tako najdena v zasutju | C |
so med seboj povezani z razčlenjenimi rebri ( | t. | 32: 2).Najden je bil v kvadrantu 97. | C |
sta paralelno postavljena dva trakasta ročaja ( | t. | 59: 14). Luknje za stojke in hišni omet | C |
Omenimo lahko le tri igle (dve sta fragmentirani - | t. | 27: 7; 47: 1; 62: 1), zapestnico iz sonde 4 | C |
27: 7; 47: 1; 62: 1), zapestnico iz sonde 4 ( | t. | 8: 18) in fragment bronastega bodala, ki je | C |
kamnitih predmetov, na primer brusni kamni ( | t. | 49: 13; 54: 21; 65: 14,15) in fragmentiran tolkač | C |
65: 14,15) in fragmentiran tolkač z zajedo ( | t. | 32: 3). Večina najdb iz Dolnjega Lakoša pripada | C |
rahlo usločen vrat, ustja pa se zaključujejo v | T- | oblikovanih robovih. Nekatere posode imajo vrat | C |
ustja pa se zaključujejo v močno profiliranih | T- | robovih (sl. 6: L12). Izdelava: Prevladuje oksidaci | C |
rekonstruirati. Posode pa so imele široko odprtino in | T- | oblikovan rob ustja (sl. 7: S3). Izdelava: Oksidaci | C |
ali valjast trup, razmeroma široko odprtino in | T- | oblikovan rob ustja (sl. 7: S4). Izdelava: Oksidaci | C |
karpatske kulture gomil - Bd C (Točík 1964, 6, | t. | 9: 1; cfr. še Furmánek, Veliačik 1980, 166) | C |
sodijo tudi primerki iz Smolenic (Dušek 1980, | t. | 3: 1; 9: 15), Mezőcsáta (Hänsel, Kalicz 1986 | C |
1; 9: 15), Mezőcsáta (Hänsel, Kalicz 1986, | t. | 8: 73a; 10: 74c) in Pittna (Hampl, Kerchler | C |
Hampl, Kerchler, Benkovsky-Pivovarova 1978-1981, | t. | 229: 8), medtem ko so podobne amfore iz Blučine | C |
Blučina-Kopčany - cfr. Říhovsk; 1982, 36, 172, | t. | 36: 3; 39: 16). Iz stopnje Blučina-Kopčany je | C |
Strachotín in Blučina na Moravskem (ib. 172 s, | t. | 28: 2-4,7; 45: 7,9,15). Oblika sklede z rahlo | C |
rogljičastim robom ustja iz Dolnjega Lakoša ( | t. | 18: 2,3) ima svoje korenine prav tako v srednji | C |
bronasti dobi (npr. Bošovice: Říhovsk; 1982, 170, | t. | 20: 1), vendar pa ji lahko poiščemo dobre paralele | C |
25: 1) in Bakonyszűcs-Százhalom (Patek 1970, | t. | 4: 4), ki so tipični predstavniki horizonta | C |
plasti neposredno nad vodnjakom v Dolnjem Lakošu ( | t. | 4: 6) in za obliko skodel, ki smo jih združili | C |
1, 38: 1, 40: 1) in Németbánya (Ilon 1986, | t. | 2: 3), kjer se pojavljajo tako v starejši, kot | C |
1960, sl. 25: 4), Baierdorfa (Lochner 1986, | t. | 8: 7), Getzersdorfa (Kaus 1971, t. 1: 1,2; Maurer | C |
Lochner 1986, t. 8: 7), Getzersdorfa (Kaus 1971, | t. | 1: 1,2; Maurer 1971, sl. 6), Gusna (Trnka 1992 | C |
1,2; Maurer 1971, sl. 6), Gusna (Trnka 1992, | t. | 15: 7) in Horna (Lochner 1991, t. 8: 1).Mlada | C |
Trnka 1992, t. 15: 7) in Horna (Lochner 1991, | t. | 8: 1).Mlada so tudi fasetirana ustja loncev | C |
južnoslovaškega grobišča Salka I (Točík 1964, | t. | 28: 2; 30: 12) ter iz naselbin Lednice, Moravsk; | C |
srednjepodonavske kulture gomil (Říhovsk; 1982, 170, | t. | 10: 3; 12: 4,5; 33: 5,7).V Bd C sodi tudi fragment | C |
poštev le dva predmeta. Igla iz Dolnjega Lakoša ( | t. | 47: 1) sodi med tako imenovane žebljičaste igle | C |
Hänsel 1968, 88 ss; Hänsel, Kalicz 1986, 62 ss, | t. | 7: 37b; 11: 86a). Igli iz Rabelčje vasi, ki | C |
Drave in Save (Vinski-Gasparini 1973, 77 ss, | t. | 28: 25; 30: 13; 44: 15 itd.) sodi v Ha A horizont | C |
grobišča ruške skupine (cfr. Müller-Karpe 1959, | t. | 114: G2; 115: B), ne pa za Dolnji Lakoš in sočasna | C |
objavo, naj omenimo le dva fragmenta ustij s | T- | oblikovanimi robovi in majhen lonček z ročajem | C |
na zahodnem robu Blatnega jezera (Patek 1968, | t. | 50: 2).V krogu virovitiške skupine je doma tudi | C |
srednjepodonavske kulture gomil (Říhovsk; 1982, 170, | t. | 10: 3; 33: 5,7).Na severovzhodu moramo iskati | C |
v naselju Moravsk; Žižkov na Moravskem (ib., | t. | 12: 4,5) in v grobišču Tiszafüred v Potisju | C |
grobišču Tiszafüred v Potisju (Kovács 1975, | t. | 28: 300/1), ki s svojimi konteksti potrjujejo | C |
Balatonu. Tako ima na primer pitos iz kv. 97 ( | t. | 32: 2) odlično paralelo v Vörsu (sl. 30: 5) | C |
(sl. 30: 5), shrambni posodi iz jame J-309 ( | t. | 13: 1,2) pa v Balatonmagyaród-Hídvégpuszti | C |
na obodu, kot je bil najden v Dolnjem Lakošu ( | t. | 27: 1), poznata tako Vörs-Papkert B (sl. 30 | C |
Posodi iz Dolnjega Lakoša, in Rabelčje vasi ( | t. | 59: 14 in sl. 16: 2) lahko primerjamo s skledo | C |
izvihanim ustjem in klekastim profilom - tip S10 ( | t. | 30: 5; 57: 3) pa je zelo podobna posoda z grobišča | C |
odebeljenimi robovi ustij - tip S1 in S2 (prim. | t. | 18: 7-9; 36: 9; 60: 8 in sl. 28: 3). Zelo razširjen | C |
temu pa lahko dodamo še rebra nad držaji (prim. | t. | 21: 11-13 in sl. 26: 5), navpična ali poševna | C |
navpična ali poševna rebra pod ustji posod (prim. | t. | 4: 8; 30: 2; 62: 10 in sl. 33: 1-3) ter vodoravna | C |
razčlenjena rebra ob ročajih in držajih (prim. | t. | 10: 8; 13: 1,2; 17: 13; 59: 1 in sl. 26: 11 | C |
ornamentih, da omenimo le trikotnike (prim. | t. | 22: 7,8; 45: 16; 55: 20 in sl. 26: 8,9) in z | C |
okrašena ostenja ob tunelastih ročajih (prim. | t. | 7: 12; 21: 10 in sl. 26: 7). Na koncu naj omenimo | C |
kaneliranimi trakastimi ročaji velikih skled (prim. | t. | 4: 4 in sl. 29: 7). POREČJE DRAVE IN SAVE | C |
izvirajo iz uničenih grobov (Vinski-Gasparini 1973, | t. | 10: 10-15; 11: 4).Tako ne preseneča, da se je | C |
30: 6) in Sármellék-Repülőtér (Patek 1968, | t. | 50: 1,2).Na obeh območjih so domače tudi skodele | C |
kroglasto glavico - cfr. Vinski-Gasparini 1973, | t. | 10: 11,15), ki se pojavljajo predvsem v mlajših | C |
Sklede iz Spišić Bukovice z odebeljenimi oziroma | T- | oblikovanimi robovi ustij (sl. 39: 5,7,9,11 | C |
sl. 39: 6,8,10) in nekatere ornamente (prim. | t. | 11: 10 in sl. 39: 13), zato lahko rečemo, da | C |
navedemo le dve obliki, in sicer skodelico ( | t. | 19: 9,10) in rogljato skledo (t. 18: 2), ki | C |
skodelico (t. 19: 9,10) in rogljato skledo ( | t. | 18: 2), ki sta na nekropolah virovitiške skupine | C |
Arch. Austr. 50, 1971, 68 ss. KEMENCZEI, | T. | 1984, Die Spätbronzezeit Nordostungarns. - Arch | C |
Nordostungarns. - Arch. Hung. 51, 1984. KEMENCZEI, | T. | 1990, Der ungarische Donauraum und seine Beziehungen | C |
- Budapest 1988. KOVtCS, | T. | 1975, Tumulus Culture Cemeteries of Tiszafüred | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |