t (201-300)

Tvojo karto z dne 12. t. m. in atovo z dne 13.	t.	m.Janko mi je poslal dve Fridolinovi karti,	B
prejel Tvoji dopisnici z dne 8. 4. in 31. 3.	t.	l.‒ Spominjam se, da sem ravno pred tremi leti	B
Danes čitam v tukajšnjih listih odgovore naše,	t.	j. avstrijske vlade in Nemčije na papeževo pismo	B
dve Tvoji dopisnici, pisani 22. 7. in 5. 8.	t.	l.Vsaka dopisnica iz domovine me razveseli,	B
teh pa se panter že takoj ob pojavu grbov,	t.	j. v 12. stoletju, pojavi na pečatu Hermana	B
obe deželi je izraz skupnega zgodovinskega,	t.	j. državnega, prava Karantanije, iz katere obe	B
panterja, ki je v tem primeru že heraldični,	t.	j. grboslovni, znak, dejansko izviGrb Karantanije	B
zgodb je knjiga, ki jo je napisal Physiologus,	t.	j. Fiziolog, in je nastala v 2. stol. v Aleksandriji	B
panterja do zmaja pomeni človekovo odpoved satanu,	t.	j. zlemu.Panterjev neizmerno sladek vonj simbolizira	B
pripoved o boju med silami svetlobe in teme,	t.	j. silami zla, ki jih v indijskih mitih poosebljata	B
temu ustrezno, v sovražen odnos s silami teme,	t.	j. zla, ter njih simboli, kačo ali zmajem.Takšna	B
odlomku so krila in rep pozoja (zmajevske kače),	t.	j. simbola zla. V stolnici na Krki (Gurk) se	B
Szombathely) idr.35 Panterja zamenja neredko grif,	t.	j. krilati lev s kljunom.Npr. na kamnih iz odmaknjen	B
se nahajajo na najdbah v grobovih ketlaške,	t.	j. karantanske, tvarne kulture, od 8. do 11	B
v njih primeru za »attitude retrospective«,	t.	j. za takšne motive, katerih stilni prijem je	B
Friesach) in iz samostana Vorau (v virih še Vorove,	t.	j.Borova).	B
avstrijski prečnik, na drugi pa štajerskega,	t.	j. karantanskega, panterja (1197).Toda že 1205	B
Graisbachov po matreiski dediščini, zakaj kasneje,	t.	j. sredi 13. stol., na njem ni več panterja	B
stol. značilna prav za notranjeavstrijske,	t.	j. karantanske, dežele.49 Vidimo jo na pečatu	B
Südostforschungen, München 1963 kake narodnostne,	t.	j. jezikovne meje2 ter v slovenskem primeru	B
kamen kot takšen, temveč v določeno stvarnost,	t.	j. v drugo, višje, nadnaravno stanje, ki ga	B
pisana Conversio Bagoariorum et Carantanorum,	t.	j. spomenica o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev	B
z Bavarske, naj bi bil potemtakem bavarski,	t.	j. nemški, tudi sam ustoličevalni obred, če	B
fevdov in sodstva. Vendar ne podelitve oblasti,	t.	j. ustoličenja. 15 B. Grafenauer, itm., str	B
‒ Avstrijska kronika (Chronicon Austriacum)	T.	Ebendorferja iz srede 15. stol.‒ De Europa,	B
križa, ker ta nam bo prinesel blaženost, srečo,	t.	j. raj. Kljub temu pa obred karantanskega ustoličenj	B
odlikovati vladarja. Siva barva pa je barva prahu,	t.	j. minljivosti.Človeško življenje izhaja iz	B
pomenile Tobiju več kakor torbe z denarjem,	t.	j. bogastvo.37 V Evangelijih je simboličnost	B
dodatkom sirila in segrevanjem postalo trdo,	t.	j. sir, tako se je s preganjanjem utrdila tudi	B
palica že od davnih časov znamenje oblasti,	t.	j. vodenja in obvladanja.Kadar jo namreč človek	B
iljubljenimi. Dobri Pastir, ki reši izgubljeno ovco,	t.	j. človeštvo v pomenu posameznika in v pomenu	B
ohranila v cerkvenem izročilu, pripadajoča škofu,	t.	j. nadpastirju.Pri ustoličevanju pa je njen	B
srednji Evropi, ki obsega tudi vzhodne Alpe,	t.	j.Karantanijo, se je ta kultura oblikovala že	B
Enzyklopädie, itm., 1966 (Ackerbau) 52 prim.	T.	Cevc, Otroške živalske igrače ‒ buše, v Traditiones	B
konjev se nahajajo med najdbami Hallstatta,	t.	j. stare železne dobe, katere središče je bil	B
že leta 1246.56 53 Tako sodita npr. (gl.	T.	Cevc, itm., str. 73): L. Rutmeyer, Ur-Etnographie	B
način lastno kulturo in vojsko Karantancev,	t.	j. politično življenje dežele.Dejanje, ki je	B
s čimer razpolaga kot predstavnik ljudstva,	t.	j. moč oblasti. Vojvoda prejme tako na viden	B
lice.63 62 Pokhenstraich (Backenstreich),	t.	j. udarec na lice ‒ gl. B. Grafenauer, itm.	B
lastnim četam, zato da bi jih opogumil, pove, 72	T.	Ebendorfer v Chronicon Austriacum na tem mestu	B
voda« in njen studenec kot »vir življenja«,	t.	j. nadnaravnega ter milosti božje.Zato tudi	B
Kap. III) . / . / stran 66 . / studenčnice,	t.	j. žive vode, v simboličnem pomenu.79 Janez	B
izredno bogate navade, zlasti na Št. Janževo,	t.	j. 24. rožnika, ob poletnem Kresu, ko pride	B
pojavljali zato vso prvo polovico leta, že za Božič,	t.	j. zimski 86 Pozoj (lintvern) izhaja iz kače	B
skladu z duhom srednjega veka in njegovim pravom,	t.	j. s pojmovanjem, da je država odraz božje ureditve	B
značaj. Ne le ustoličevanje, tudi poklanjanje,	t.	j. prisega zvestobe novemu vladarju, je vedno	B
(do 1728). In prisegali so deželni stanovi,	t.	j. plemstvo, za katerega vztrajno trdijo, da	B
postane za vse cesarstvo »windischer herre«,	t.	j. slovenski gospod (Otokar 19910).Nadalje s	B
poln zgledov iz domačega življenja in narave,	t.	j. svetopisemski, cirilovski.Samo kot takšen	B
in simbol državnosti tako samih Karantancev,	t.	j.Slovencev, kakor tudi osrednje karantanske	B
k cesarskemu dostojanstvu. Deželni stanovi,	t.	j. plemstvo, so mu ugodili in pristali na običajno	B
prvotne vojvodine Vzhodnofrankovskega kraljestva,	t.	j.Bavarska, Švabska, Frankovska, Saška in Karantanij	B
narod. Tega se je zavedala tako vodilna plast,	t.	j. deželni stanovi, kakor tudi sámo ljudstvo	B
Dežman sam (celó to so sovražno podtikali!) 23	T.	Cevc: Pripovedno izročilo o gamsih z zlatimi	B
indoevropski, kakor je sam lov na sončnega jelena. 40	T.	Cevc, itm., str. 93. Čudežna roža Lov na sončno	B
čarovništvo in skoraj povsem prekrije prvotno prvino,	t.	j. vero v enega duha življenja in rasti. Novo	B
božanstev in še kasneje kot simbol, ki kaže k nebu,	t.	j. k nadnaravnemu, večnemu, kot bomo videli	B
v njih zgodovini prisoten konkreten simbol,	t.	j. »drevo življenja«, kot prispodoba tostranskega	B
ga pozna kot »as′vattha« (ficus religiosa),	t.	j. figovec.Upodabljajo ga kot drevo sveta, ki	B
svoje značilno drevo, ni podatkov.33 31	T.	Karwicka, Zakazy zwiazane z drzewami i motywujace	B
motywujace je wierzenia, »Etnografia Polska«,	t.	XVII z. 1 ‒ str. 132 T. Karwicka, Dab w wierzeniach	B
Etnografia Polska«, t. XVII z. 1 ‒ str. 132	T.	Karwicka, Dab w wierzeniach i praktykach magicznych	B
Ples pod lipo se vrši navadno ob žegnanju,	t.	j. ob farnem prazniku.42 42 O. Moser: Lindentanz	B
neskončno, nadzemeljsko in s tem nadnaravno,	t.	j. nebesa, bivališče Boga. Lipa kaže od zemlje	B
na nebo in s svojo starostjo spominja na čas,	t.	j. večnost; 66 Enciclopedia delle Religioni	B
stran 44 . / da Bog nasiti mlade krokarje (	t.	j. zapuščene ljudi), kadar brez hrane plahutajo	B
simbolov: drevesa spoznanja ter drevesa odrešenja,	t.	j. mističnega drevesa sredi raja.Jabolko, dišeče	B
posebno še zato, ker se pojavlja v dragotinah,	t.	j. na čeladi, nad ščitom grba.Za Srednjo Evropo	B
prevladuje v izmerah in podobi Svetega mesta,	t.	j. končne podobe popolnosti Cerkve.V Svetem	B
zapisnik o veliki sosednji je iz leta 1401,93	t.	j. še iz časa, ko je Slov. Benečija spadala	B
kočevskih vaseh. V Istri so sicer zborovali v loži (	t.	j. lopi), kakršna se nam je ohranila v Moščenicah	B
potrebi tudi trikrat na leto sklical mejaše,	t.	j. posestnike, vinogradov (meščane, kmete, graščake	B
je imel dolžnost skrbeti za red v vinogradih,	t.	j. paziti, da so se popravljale poti in meje	B
določila o dajatvah sogornikov v vinu in denarju,	t.	j. o »gorščini« ali »gorni«, so zapisana v Gor	B
obhodov, objezd, sprevodov, pa tudi poloneze,	t.	j. plesa, ki ga na družabnih srečanjih zapleše	B
. / . / stran 76 . / ima okrašeno pletenko,	t.	j. ovenčanega štefana.Mašo počakajo pred cerkvijo	B
življenja.126 Podoben namen kot zilski »rej«,	t.	j. uvajanje mladih v družbo odraslih, ima tudi	B
prizadejal španski kralj. Omemba španskega,	t.	j. mavrskega kralja prav tako kaže na čas križarskih	B
raja. Potem cveti in duh njenega cvetja,	t.	j. »prijeten vonj«, ki pomeni poseg Nadnaravnega	B
ščit, ob katerega zaman zadevajo puščice pekla,	t.	j. skušnjave, poželenja in strasti. Gospod je	B
in pust. Suho drevo v vrtu je Križ; listnato	t.	j. ozelenelo drevo ozeleneli križ ‒ Odrešenje	B
čeprav rečemo, da se neko gibanje začne v času	t	1, drugo pa v času t2, in v tem smislu	B
gibanje začne v času t1, drugo pa v času	t	2, in v tem smislu je začetni čas različnih	B
Zamislimo si, da je pot gibljivega predmeta	T	dana naenkrat in da se je vsa nekdanja, sedanja	B
pahljača, če lahko tako rečemo, in delitvami	T	1, T2, T3, ... na črti, ki se po definiciji	B
če lahko tako rečemo, in delitvami T1,	T	2, T3, ... na črti, ki se po definiciji	B
lahko tako rečemo, in delitvami T1, T2,	T	3, ... na črti, ki se po definiciji imenuje	B
teče čas. <Die Zeit ist starr, und doch fließ	t	die Zeit.>“ [Husserl (4), h 31 (54)] Toda	B
našega vesoljskega horizonta, ki ga zamejuje	t.	i.Hubblova sfera, horizonta, ki je oddaljen	B
pri Brunu in Kuzanskem - ta miselna pot vodi v	t.	i. ”procesno teologijo“, ki je skupna sicer	B
razmišljati“ [Schelling (6), 318], nehote pomislimo na	t.	i. ”lôme simetrij“ ob nastanku vesolja, namreč	B
kozmologija s svojimi teorijami seže vse tja do	t.	i.Planckovega časa, ki znaša neverjetnih 10	B
da Hubblov čas pomnožimo s faktorjem 2/3 (za	t.	i. Einstein-De Sitterjevo varianto standardnega	B
pa ni šele začetna singularnost, ampak ”že“	t.	i. Planckov čas, najmanjši časovni interval	B
je vesolje končno staro: ”Dogodki v bližini	t	= 0 lahko ’potekajo‘ kakor realna števila v	B
singularnosti (tj. v trenutku prapoka, času	t	= 0).O tem piše Kanitscheider naslednje:	B
moral pri natančni simetriji sekati v [času]	t	= 0 vsak poljuben par njihovih svetovnic.Za	B
božjemu načrtu alternativno razlago omogoča	t.	i. ”antropično načelo“, najprej pa poglejmo	B
kozmologi zavladalo tolikšno vznemirjenje glede	t.	i. ”dobre ubranosti“ vesolja.No, seveda, fiziki	B
Basil Blackwell, Oxford, 1986. Lukretius,	T.	Carus: De rerum natura -O naravi sveta, prev	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani