t (501-600)

v ljudski baladi, razvrščajo kronološko kot	t.	i. zgodovinski metateksti.Uvrstili smo samo	C
- Child 155), otroške igre, besedni obrati,	t.	i. nesmisli idr., ob bok interpretaciji ljudskega	C
redko komu še znano. O tem zelo izčrpno piše	T.	Cheesmann v svojem delu The Schocking Ballad	C
(tudi predromantike) je bilo zaznamovano s	t.	i. polljudskimi ustvarjalci, šolniki, bukovniki	C
ljudskim. Pesem Pred odhodom lahko opazujemo v	t.	i. klasični ponarodelosti (Glej še GNI M 23	C
pesmi. Medbesedilnost lahko razširimo še na	t.	i. medglasbenost pri melodijah ljudskih pesmi	C
medglasbenost pri melodijah ljudskih pesmi, na	t.	i. medplesnost v ljudskih plesih, medbesedilnost	C
lahko napravi sistem medbesedilnih povezav pri	t.	i. uvajalnih formulah.Glej Š IV.	C
(SLP I/ 60/ 3). Posebna medbesedilnost je	t.	i. slogovna in pomenska lastnost literarnega	C
dramski uprizoritvi. Uglasbitev Pengova pa je	t.	i. poustvarjanje ljudskega na nov način, vendar	C
človeško podobo. Glej Kropej 2002: 66. Prav zaradi	t.	i. počlovečenja in zaradi tega, ker ne obstaja	C
še iz zagovorov in starih ljudskih molitev (	t.	i. zlatih očenašev), a ti so danes v resnici	C
vrednost za objektivizacijo obravnavanega so imeli	t.	i. splošni spisi v Zgodovinskem arhivu, poleg	C
upravna enota mestni dominij, kljub ločevanju med	t.	i. upravičenimi hišami in hišami, ki niso imele	C
specifičen sistem oblasti. Kamnik ni spadal med	t.	i. statutarna mesta, za katera splošna deželna	C
pomenilo začetek nove gospodarske panoge v Kamniku,	t.	j. turizma, od katerega ni imel koristi samo	C
vodja veteranske godbe Janez Hace: "Zvečer 3.	t.	m. igrali smo na večih krajih v mestu, ker je	C
Pejt mejhn z mano, bo moja Franca mejhn dala	t!	' " Od najimenitnejših meščanskih družin so se	C
zelo rada ptiče. V tem krogu ljudi so poznali	t.	i. vljudnostne obiske, kjer je vse potekalo	C
materialnih ugodnosti, značilnih za lastnike	t.	i. purgarskih hiš.Razločke v odnosu do preteklosti	C
parobrodi na dva in tri vijake. "Manchuria" 13.639	t,	"Mongolia" 13639 t, "Finland" 12.222 t, "Kronland	C
vijake. "Manchuria" 13.639 t, "Mongolia" 13639	t,	"Finland" 12.222 t, "Kronland" 12.222 t, "Minnekahda	C
639 t, "Mongolia" 13639 t, "Finland" 12.222	t,	"Kronland" 12.222 t, "Minnekahda" 17221 t.Izvanredno	C
13639 t, "Finland" 12.222 t, "Kronland" 12.222	t,	"Minnekahda" 17221 t.Izvanredno urejene in tretji	C
222 t, "Kronland" 12.222 t, "Minnekahda" 17221	t.	Izvanredno urejene in tretji razred.	C
obdelave žanrov. Naslov se označuje s simbolom	T	(titul). Naslov je do besedila lahko v razmerju	C
2. Naslov žanra (= titul) (	T)	S tem niso izčrpana vsa morfološka, formativna	C
sredstva žanra (O), 2. Naslov žanra (= titul) (	T)	]. 6.	C
nekdo drug? Ste se peljali mimo reklamnega,	t.	i. jumbo plakata ob cesti?In seveda: ste se	C
nepismenost, več je možnosti za oblikovanje	t.	i. »vojne zgodovine od spodaj« (Wette 1992)	C
ter sebe in druge vznemirjale z izpraševanjem	t.	i. samoumevnih stvari. Na primer na Lichtenberga	C
razdejal šrapnel, ostalo. Tudi Hobsbawm omenja te	t.	i. »gueules casses« oziroma »smashed faces«	C
klanje najbolj nesmiselne vojne«) in Verduna,	t.	i. »bitke zaradi bitke« in na celotno kritiko	C
History, Oxford 1991. Tudi sam ugotavlja, da	t.	i. »barvaste knjige«* kljub zanimivim podatkom	C
pravičnega oziroma nepravičnega miru odraža tudi v	t.	i. »jaz literaturi« tega časa - celo v tistih	C
Najlepši primer nam ponuja že omenjeni advokat	t.	i. evolucionarnega socializma George Bernard	C
Sočasno s tem so pri generalštabu ustanovili	t.	i.Bereich Oberquqrtirmeister Kriegsgeschichte	C
Ta je na začetku sprožila: »[	T]	oliko predrznih upanj, prerokb, napovedi, zagotovil	C
Podoben časovni prepad velja tudi za vsebino	t.	i. »cikličnih« epov.Prvotno je šlo verjetno	C
pisne in ustne preoddaje je tesno povezano s	t.	i. »homerskim vprašanjem«, ki je skupno poimenovanje	C
(Il. 2,484‐493) Sledi	t.	i. »katalog ladij«, torej seznam grških zaveznikov	C
pojav v zgodovinopisju »klasične« dobe, namreč	t.	i. atidografe.Ker gre za vrsto piscev, ki	C
Veliko je prepotoval (Agathem.,	T	12a [Jacoby]) in preživel daljši čas v Egiptu	C
ohranjenih 25  notic o Hekatajevem življenju (	T	1‐25) in 373 fragmentov iz njegovih sicer izgubljenih	C
njegovega dela, kar ga loči od opisov obale,	t.	i. "periplov". Opisoval je ljudi in kraje, ljudstva	C
kot argument navajajo nestanovitnost v dolžini	t.	i. »ekskurzov« ipd; kot najznačilnejša predstavnika	C
posameznih dogodkov, denimo bitke pri Termopilah. Za	t.	i. peloponeško vojno to ne velja.[...] Ta vojna	C
ali pa denimo, da ima lakedajmonska vojska	t.	i. oddelek Pitanatov, čeprav česa takega nikoli	C
literaturi (dodeljena mu je bila tudi funkcija	t.	i. proksen, kar pomeni, da je bil zadolžen	C
čeprav njegov slog v resnici že napoveduje	t.	i. koiné, »skupni (grški) jezik«, ki se je	C
iz konca 7. stoletja do 5. stoletja pr. Kr.,	t.	i. predsokratiki (večinoma Grki iz Jonije, torej	C
pa zasužnjil. Leta 346 je stopil v veljavo	t.	i. Filokratov[215] mir; premirje je bilo sklenjeno	C
pohoda Aleksandra Velikega na vzhod (FgrHist 70	T	6).V antiki je veljalo, da je bil Efor Izokratov	C
pisanja zelo podobna. Bil je sodobnik Teopompa (	T	3‐5; 8; 28) in tako kot on pisec univerzalne	C
tudi za domovino Homerja in je to utemeljeval (	T	1).Napisal je tudi sofistično obarvan spis z	C
da »Efor potrebuje bodico, Teopomp pa uzdo« (	T	28), je posebej pomemben fragment 20, ohranjen	C
zgodovino), namenoma ni obravnaval mitičnih časov (	T	8), pač pa je zgodovino začel s povratkom Heraklidov	C
oblegal Perint, je napisal Eforov sin Demofil (	T	9a).Od njegove Zgodovine, ki je veliko obsežnejša	C
delo na knjige ter k vsaki napisal predgovor (	T	10).Svojo pripoved ni gradil po letih in zaporedju	C
dogodkov, temveč »po področjih« (katá génos,	T	11), v čemer je bil morda mnogo stoletij pozneje	C
kabinetnega zgodovinarja« (Polibij 12.25 ss. [	T	20]) in s tem prednika modernih »zgodovinarjev	C
ohranjen njegov kratek življenjepis (FgrHist 115	T	2), kjer piše, da je bil rojen leta 378/7 in	C
polemični govor proti Platonu in njegovi šoli (	T	48).Predvsem pa je napisal tri zgodovinska dela	C
Epitomé tôn Herodótou historiôn) v dveh knjigah (	T	1; F 1‐4), za katerega so napačno smatrali,	C
pomenila konec kratkotrajne špartanske hegemonije (	T	13 in 14). Tukididovo delo je nadaljeval tudi	C
opompovega dela. Gotovo je le, da mu ne gre pripisati	t.	i. Oksirinske Grške zgodovine, ki z njegovo	C
tesno povezane dogodke, štelo le še 15 knjig (	T	31).Teopomp je zgodovino razumel zelo široko	C
retoričnem in bogato okrašenem slogu (prim.	T	34; F 225), prepletenim z gorgijanskimi govornimi	C
izkušnje in avtopsijo ter na lastno poizvedovanje (	T	20a).Bil je zelo razgledan, dalj časa je živel	C
ni bilo všeč, da je pisal predolge ekskurze (	T	20).Na Teopompov izredno velik vpliv na poznejše	C
piscev, ki jih še smemo imenovati »analisti«,	t.	i. mlajši analisti, se je na prelomu stoletja	C
Mlajši analisti Zadnji analisti,	t.	i. mlajši analisti, so pisci, ki so ustvarjali	C
spori med narodnostnimi skupinami in strankami (	t.	i. saduceji so bili bolj izobraženi in helenizirani	C
uporabljal uradne zabeležke Vespazijana in Tita (	t.	i. commentarii, gl. poglavje o Juliju Cezarju	C
obogatel, leta 60 pa je sklenil zavezništvo,	t.	i. »prvi triumvirat«, z velikim vojskovodjem	C
V slogu in načinu podajanja je sprva sledil	t.	i. azianistični smeri, ki ji je pripadal tudi	C
spravil z Antonijem in Lepidom ter z njima sklenil	t.	i. drugi triumvirat, je dopustil, da je dal	C
načrtoval celo 150 knjig. Delo je Livij razkosal v	t.	i. pentade in dekade oziroma v skupine knjig	C
za vse posamezne knjige pripravili izvlečke (	t.	i. periohe, lat. periochae).Zdaj je ohranjenih	C
je bilo podeljeno znamenje senatorske časti,	t.	i. latus clavus »škrlatni trak«, (Historije	C
Dioklecijan, vendar poleg cesarjev na oblasti,	t.	i. »avgustov«, obravnava iz tega obdobja tudi	C
Tac. 5,1). Največ (lažne) dokumentacije ‐ 59	t.	i. dokumentov v petih življenjepisih ‐ je pri	C
dobo pa verjetno domnevno cesarsko zgodovino,	t.	i. Enmannovo Zgodovino cesarjev (hipotezo	C
pomembna njegov prevod svetega pisma v latinščino,	t.	i. Vulgata, ter že omenjeni prevod Evzebijeve	C
za topografijo. Izpod njegovega peresa je še	t.	i. Skrivna zgodovina (Anékdota), v kateri	C
lahko najdemo v naslednjem Prokopijevem delu, v	t.	i.Tajni zgodovini (Historía arkána), ki	C
se ji v visokem srednjem veku pridružijo še	t.	i. ljudski jeziki, na katere je vplivala nastajajoča	C
vse do konca 16. stoletja oziroma do nastanka	t.	i. kronike turških sultanov, ki tudi sicer velja	C
določujočega vpliva ekonomskih faktorjev, temveč tudi	t.	i. meščanska zgodovina politično-ekonomskih	C
vestnim raziskovalnim delom. Predstavnikom	t.	i. novega zgodovinopisja je šlo torej za bolj	C
zgodovina »znanost, ki je še vedno v povojih«: »[	T]	ako kot vse, ki imajo za svoj predmet človeškega	C
petdesetih in šestdesetih letih pravo eksplozijo	t.	i. strukturne zgodovine (»histoire structurelle	C
nacionalnih zgodovin, prepisov, ki so značilni za	t.	i. tranzicijske države bivše vzhodne Evrope	C
meri ustrezajo kriterijem logične konsistence	t.	i. klasičnega silogizma; toda tak postopek očitno	C
znake in simbolne »performanse«. Končno gre za	t.	i. »"prisostvovanost"« (način, kako se kažeta	C
mere zvest tudi največji poznavalec začetkov	t.	i. modernega pisanja o preteklosti, Arnaldo	C
pripovednega zgodovinopisja, ki naj bi v času	t.	i. starejše analistike služilo predvsem temu	C
srednjem veku. Temu se v 4. stoletju pridruži	t.	i. kronografija ali vzporedni prikaz zgodovine	C
[42] Na tem mestu ne upoštevamo napisov v	t.	i. linearni B-pisavi; ti napisi na glinastih	C
479, de iure pa precej kasneje ‐ leta 449 s	t.	i.Kalijevim mirom.	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani