nova beseda iz Slovenije
in se zaskrbljeno ozirale na cesto. Jutranja | svetloba | je vse prebujala k novemu dnevu, povsod se je | A |
se njeni robovi raztapljali. Neznosna žolta | svetloba | je daleč okrog žarišča spreminjala modro nebo | A |
vročeglave zarotnike tega sveta. Jutranja | svetloba. | Skozi jutranjo svetlobo se Je sprehodil. | A |
morala biti noč, pa je bila v oknih trepetajo ča | svetloba. | Stopil je k oknu in videl spodaj razsvetljeno | A |
zrlo vanj, ko se je prebudil. Nekakšna vroča | svetloba | je bila zadaj, spredaj pa dvoje zelenkastih | A |
blaznelo v tej nenadni zmedi. Modrikasta meščeva | svetloba | je sedala na veke.Podobe, glasove, slike, besede | A |
nista zatisnila oči. Ko je prišla prva bleda | svetloba | na njuno beraško ležišče, se je Anton zravnal | A |
in z neke line se je zableščala ostra dnevna | svetloba. | Tista žarica je šla naravnost v zenice. | A |
prostor, z visokimi, zgoraj zaobljenimi okni. | Svetloba, | ki pada skoznje, mirna postava v njej.Ob mizi | A |
obličja domačih ljudi, vse prevečkrat se je lomila | svetloba | in je sekal oster rez misel, spomin in dejanje | A |
ji je notri v zenicah nekaj zablisnilo. Ta | svetloba | v tistih utrujenih očeh, to nenadno spoznanje | A |
utrujenih očeh, to nenadno spoznanje, ki ga je | svetloba | razodela, nenaden premik njenega oblega telesa | A |
jamram? Prebudil se je sredi poldneva in | svetloba | mu je klala v zenice.Veke je imel težke kot | A |
luknje na strehi je v belih stožcih lila jutranja | svetloba. | Domislil se je, da so okno zabili ž istimi žeblji | A |
povsod se razlije takšna topla zimska mesečeva | svetloba, | takšna pesem v toplem pastirskem ovčarskem kožuhu | A |
prebudila, je z ekrana še zmeraj sekala mavrična | svetloba. | Zdaj je vedel, da bo noč dolga in brez sna. | A |
ordinacij, od katerih se odbliskava jutranja sončna | svetloba. | Rad je imel to livado ob tej uri, spominjala | A |
kamnite hiše in oljčna drevesa, spodaj je bila | svetloba, | ki je pošev čez pokrajino padala z morskega | A |
nalivih je spod jutranjih oblakov lezla medla | svetloba | in razsvetlila pobočje in dolino pod njim.Iz | A |
ostale samo še tančice meglic, samo še mezeča | svetloba | skoznje, ki je naznanjala, da je jutro, da je | A |
drevesnih krošenj in skoznje, oblila blaga sončna | svetloba, | takrat je bila živa slika, ki bo nekoč otrdela | A |
ognjenega delovanja, tako je lila jutranja nebeška | svetloba | od zgoraj, brisala robove, pretapljala svetove | A |
nedelu. Zdaj je začutil, da prihajata toplota in | svetloba | od nekega daljnega romarskega ognja, čutil je | A |
spomladanska, a še zmeraj tudi zimska sončna | svetloba. | Na levi je bil temni molk gozda, ki so ga ponoči | A |
nad gorami, pod katerimi je lebdela kristalna | svetloba, | se je zdaj končno ulilo.Amalija je zgoraj na | A |
mrzlem tlaku, o svetla spomladanska jutra, ko je | svetloba | skozi barvaste podobe na steklu oblivala najlepši | A |
/ . / stran 142 . / ravnice mrzla, zevajoča | svetloba, | odprta v steno teme, vsa ta brezmadežna in mrzla | A |
videla vrhove dreves, ki jih je barvala prva | svetloba | dneva. Mogoče je to tista svetloba, je pomislil | A |
barvala prva svetloba dneva. Mogoče je to tista | svetloba, | je pomislil, o kateri se mu je sanjalo v noči | A |
posluša, na posteljo lije topla spomladanska | svetloba, | jutro je, novo jutro njenega potovanja k Zlati | A |
gozdnem obronku. A zdaj je bila noč in meščeva | svetloba. | Svet na desni, polja, poti med njimi in samotne | A |
spomladanska, a še zmeraj tudi zimska meščeva | svetloba. | Na levi je bil temni molk gozda, ki so ga prekinjali | A |
se spomniš, Tvoj angel je stopil k njemu in | svetloba | je oblila celico, Petra je sunil v bok, ga prebudil | A |
pogledala, v njenih očeh je odblisnila meščeva | svetloba, | pojdi, bova plesala. V tej duši je rana, | A |
med razbitimi barvnimi šipami mezela meščeva | svetloba | in se mešala z jutranjim svitom.Gledal je te | A |
svetleče se oči, v katerih se zablisne meščeva | svetloba, | kakor se bliska v njenih očeh, veter je bil | A |
je vstopil v njeno kamro, je oslepila silna | svetloba, | obkateri je začutil v srcu kesanje in je od | A |
in je od svojega namena odstopil. To je bila | svetloba, | ki jo je naredil angel, ki je po Gospodovem | A |
grela nekega pravega koštruna. Zvečer, ko je | svetloba | v ječi naglo ugašala, so se na steni risale | A |
ki je padal skozi lino njegove ječe, bila je | svetloba | njene miline, čistosti in zvestobe. Misel | A |
bile naenkrat široko odprte, tukaj je sijala | svetloba | svete navzočnosti, uma, ki je skozi človeško | A |
ki jim ne vem imena, koprenasto lega zadnja | svetloba | na zemljo, tam smo padle ženske skupaj s slovenskimi | A |
Očeta? Iz Duha, iz ptiča čisto na vrhu, lije | svetloba, | sije skozi krono, ki jo vsak na svoji strani | A |
držita krono sveta, skozi katero lije nebeška | svetloba. | Skozi nebo, skozi krono, skozi oblake na dva | A |
preprosti sliki je razumel, kaj pomeni tista | svetloba, | ki lije na gore, tisti plaz, ki prihaja iz nebes | A |
budnost, kot jo ima on, ta razume, kaj pomeni | svetloba | spod kupolastega neba, ki v snopu lije na zemljo | A |
nizke oblake nad Svetim Rokom iskala pot prva | svetloba, | medla svetloba navzdol, na travnike, na vrane | A |
Svetim Rokom iskala pot prva svetloba, medla | svetloba | navzdol, na travnike, na vrane, čepeče v krošnjah | A |
se temno svetlika, včasih jo obsije meščeva | svetloba | izza oblakov, ki se naglo premikajo po nebu | A |
mogoče videti; tako daleč je, da vanj ne seže več | svetloba | nobenega spomina, od takrat se dviguje kamen | A |
cerkve v Kölnu, kjer bi jo morala obliti zlata | svetloba, | tolikokrat je sanjala o njej.V mesto sta prišla | A |
takem trenutku čuti v srcu, ali lijeta vanj | svetloba | in toplota?V tisti poltemi je bilo videti, še | A |
in valovanjem. Takrat je bila zadnja sončna | svetloba | ta dan, potem pa so z neba k zemlji spet pritisnile | A |
razkadil, prostor se je razblinil, takšna bela | svetloba | se je razlila čezenj, da so bili obrazi kar | A |
prosojno zažarela. To je bila tista opoldanska | svetloba, | ki se je takrat zalesketala čez sneg, da je | A |
je opotekla proti vratom. Tudi zunaj je bila | svetloba, | nemara mesčeva, podobna svečavi, a vendar svetloba | A |
svetloba, nemara mesčeva, podobna svečavi, a vendar | svetloba. | Padla je v topli, voljni, lesketavi sneg. | A |
transparenti in včasih se je v njih odblisnila mehka | svetloba, | ki se je zlivala z oken.Gor pa dol po hali so | A |
povsod so znaki. Spodaj, z obraza ti bledikava | svetloba | v oči sega, na čelu hladen pot potiš.Roka drobenclja | A |
električni tok v telesu, razklenjena rezka | svetloba | v prostoru.bilo je nekje na levi, je zažvižgalo | A |
jutranjo svetlobo, ki je prišla skozi okno. Ta | svetloba | je stična točka.V sredi čutiš leščerbno svetilo | A |
širi, čutiš, da se širi, da gre narazen, da jo | svetloba | potiska ven, da seže čez celo oko, njegovo belino | A |
cigareto si prižgejo in puščajo, da jim teče | svetloba | skozi obraz.Tako te spreleti, kadar pogledaš | A |
bele plahte pomikajo skoz in v njih odblisne | svetloba. | Iz prečnih hodnikov se stekajo reke skupaj in | A |
čisto tiho. Skozi okno je padala blaga jutranja | svetloba. | Notri je bilo potem slišati samo hropenje starega | A |
zabrisane, z lesenih kipov je odpadala barva, šibka | svetloba | je v tenkem slapu lila skozi okna visoko spod | A |
ki se mu je zdel znan. Tedaj je rdeča sončna | svetloba | obsijala celotno podobo in samotnemu obiskovalcu | A |
toku vode dežuje, tukaj razpršena, megličasta | svetloba | skozi oblake.Po kamnitem tlaku se kotrlja orglanje | A |
dežuje, tukaj pronica razpršena, megličasta | svetloba | skozi oblake.Stolp pivovarne gleda čez strehe | A |
se pomaknili sem, pod oknom nekdo požvižgava, | svetloba | ni več razpršena in megličasta, samo še nekoliko | A |
ki ga je videl ta dan in čigar trepetajoča | svetloba | mu bo drhtela pred očmi.Leta 1527, bo zapisal | A |
tovariši, v njegove omotične oči pa lije prva | svetloba. | Prek streh se steka in v temačno ulico pod njim | A |
odprta vrata seva na njuni sklonjeni glavi rdeča | svetloba | plamenic, nikjer ni nobenega sonca, samo rdeči | A |
življenja. Zgoraj, tam nekje, od koder prihaja | svetloba, | udari zvon in ulica se začne hitro polniti. | A |
ne bo gledal strani neba, od koder prihajata | svetloba | in milost, rdeči zahod bo gledal skozi visoke | A |
obrača na bok, zasope, potem vidi, da je svetleča | svetloba | naglo zaplapolala po vsem prostoru, plamen se | A |
povsem zgoraj, v pramenih lila noter rdečerumena | svetloba | zahajajočega sonca. Ali od tam? je pomislil | A |
posutega z zvezdami, sije na zemljo snop luči. | Svetloba | obsipava skozi oblake zaobljeni del zemeljske | A |
s svetlimi okni in odprtimi hodniki. Južna | svetloba, | ki je preplavila mokro pokrajino, bele poti | A |
vegastih lesenih drogov prihaja medla oranžna | svetloba. | Spotakne se na razdrapanem asfaltu. | A |
Skozi umazane šipe je padala prva jutranja | svetloba. | S komolcem je začutil, da se je dotaknil nečesa | A |
čutil, da se je stemnilo, čeprav je neonska | svetloba | še zmeraj brlela v prostoru.Potem se je zaslišalo | A |
trenutek jo je spet udaril. Zdaj ji je ulična | svetloba | osvetlila obraz.Gregorja je spreletelo od tesnobe | A |
Samo od Rigbyja pada skozi odprta vrata medla | svetloba | na pločnik.Med vrati leži Martinov pes in nalahno | A |
Odprl je okna. Zunaj je sijala bleščeča sončna | svetloba. | V patiu je cingljala voda, zeleno listje je | A |
vila bliskavica z vrhov nakodrane gladine. | Svetloba | je postala prosojna in oblila je naenkrat ozelenela | A |
Razen tistih, ki nikoli ne spijo. Dnevna | svetloba | se je mešala z medlo, utrujeno lučjo iz lokalov | A |
harmonike in violine. Ko se je že razlivala | svetloba | čez nebo in so zvezde ugašale, so svatje zapeli | A |
dan, čeprav tukaj ni bilo nobenega dneva, le | svetloba, | ki je mezela v temni hodnik izza vrtljivih vrat | A |
iz življenja, iz življenja. In ko ugaša | svetloba | okrog oblakov, nad oblaki, ko se zgoraj odpre | A |
je srce močneje udarilo. Dopoldanska jesenska | svetloba | je bila šibka, razpršena skozi koprene oblakov | A |
traku se je silovito odblisnila navzgor sončna | svetloba, | Sava. Gruča hiš je Kranj, naprej je Ljubljana | A |
mokro zemljo, zdaj je med drevesi mezela k njemu | svetloba, | prihajala je iz tiste svetle razpoke med nebom | A |
in ga razločiti od drugih. Potem je prišla | svetloba. | A prišla je le za hip, da se je moglo mrmranje | A |
pripravljeno, vedno siloviteje in višje se je premikala | svetloba, | upanje in rešitev oznanjujoča, dokler ni prišla | A |
debelejši, vse širši, sled, ki jo je puščala | svetloba | za seboj, se je začela širiti navznoter, vendar | A |
skladu s širino krožnice. Nikakor, da bi bila | svetloba | silila proti notranjosti kroga ponekod bolj | A |
ganizirano in neurejeno. Nasprotnonasprotno. Mogočna | svetloba, | zmagovalka teme, moja rešiteljica, moj up in | A |
takega se ni zgodilo, le zasvetilo se je in | svetloba | je izginila. Glasovi pod oknom so nekaj vzpostav | A |
kaj me je tedaj reševalo klavrnega ždenja, | svetloba | ali glasovi ali pograd ali vedro ali karkoli | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |