nova beseda iz Slovenije
bi mogli temu, kar sem videl, resnično reči | svetloba. | Pramen je bil namreč le za spoznanje svetlejši | A |
vstop. Tedaj so se vrata na široko odprla, | svetloba | je planila v prostor in v odprtini, ki je zazevala | A |
se naj končala in kje bi se naj začela sončna | svetloba. | Z one strani zidu je slišati korake. | A |
barake, od koder je prihajalo silno kričanje. | Svetloba | iz notranjosti je padala na naše obraze in risala | A |
reči, ki se pač postorijo zjutraj, ko pride | svetloba, | ko pride dan.S posebno pozornostjo je pripravil | A |
obrazih večernih sprehajalcev je razlita neonska | svetloba; | sence plešejo svoj ples, snopi avtomobilskih | A |
kotalila klavrna, toda zelo svetla in sluzava bela | svetloba. | Ves čas, že prej, še posebno pa sedaj, ko je | A |
katero se je sedaj izkazalo, da ga povzroča | svetloba. | Seveda pa je imelo podaljšanje hodnika tudi svoje | A |
telesom le v primeru, ko bi se čez prostor razlila | svetloba, | slepeča luč, sredi katere bi se prostor in oblika | A |
trenutku, ko je stopil iz barake, zaslepila | svetloba | reflektorja in iz visokega stolpa je zadrdrala | A |
zakrivali z rokami obraze, kakor bi bleščeča | svetloba | pomenila zanje nevarnost. S cevmi brzostrelk | A |
stran 8 . / in svojo odločitev. Zato tudi | svetloba | izložbenih oken teče malo hitreje in medlo in | A |
premika pred njegovimi očmi, v presledkih pa ostra | svetloba | žarnice pod stropom reže v zenice.Že čuti rdeči | A |
huškne preko širokega pramena svetlobe v kuhinjo, | svetloba | pa se koj zatem utrne v tresku zapirajočih se | A |
roka seže naprej in zasuče stikalo. Ostra | svetloba | razgrne prostor.Prazno. | A |
Zdaj. V izložbi sveti taka medla | svetloba, | da vidi notri odsev svojega bledega obraza. | A |
kot kakšen zvočnik in od vseh strani že pada | svetloba | z odprtih oken na ulico.Sence se sklanjajo skozi | A |
govoril. Viliju Finku ščemi v oči prva jutranja | svetloba. | Jesen je in zunaj se dani. | A |
nekaj korakov in nekaj glasov. Je tema ali je | svetloba? | Mater, reče Vili Fink, ob tretji ali četrti uri | A |
je maloprej utrnila pod stropom. Zmeraj ta | svetloba | žarnice v tem prostoru. Še zmeraj čuti v zrklih | A |
ulici, razdrapana pročelja starih hiš, brleča | svetloba | uličnih svetilk.To je torej tisto svetlo in | A |
slišati razglašeno petje. Za okni je bila zamolkla | svetloba, | za njimi je bilo polno moških teles, za njimi | A |
svetnikovih rokah, hlad in tišina neke cerkve, | svetloba | v njenih oknih? Krogla mora biti velika in modra | A |
drugo pa je v slapu lilo na tla. Taka sončna | svetloba | je bila med nama, v tem prijaznem traku so podrhtevali | A |
Ko je zasvetila luč, je bilo boljše. | Svetloba | je bila medla in v prsih sem še zmeraj čutil | A |
čutil nekaj tiste tesnobe, a bila je vendarle | svetloba | in bilo je boljše. To se mi je nekajkrat | A |
ker je sedel z obrazom, obrnjenim v prostor. | Svetloba | mu je torej padala na tilnik in njegov obraz | A |
pod visokimi oboki je v notranjost lila medla | svetloba. | Visoke in temne podobe nekakšnih svetniških slikarij | A |
čeznje je lila slabotna in razpršena zimska | svetloba. | Naslonil sem se na hladni steber in si z blagoslovlje | A |
dan ne noč; in zgodi se, da bo ob času večera | svetloba. | Ležal sem oblečen na postelji v nekakšnem | A |
bliščavi, marveč dan v krvavi žarici. Ostra | svetloba | se je v ogromnih valovih nenehno gibala, premikala | A |
majhne ljudi in njihove obraze, polne groze. In | svetloba | nastaja kakor sončna luč; žarki so mu iskre | A |
Bila so znamenja, ki jih je poslalo nebo, in | svetloba | je nastajala kakor sončna luč, žarki so se mu | A |
bregovi, so se naglo pomikale sence. Potem je | svetloba | začela medleti in spet so zvezde zasijale na | A |
Zenice mi je čez polovico rezala ostra rdeča | svetloba | in dnevne podobe, ki so se nabrale v njih ta | A |
minljivega in pozabi podvrženega. Ta strašna | svetloba | ostane v zrklih, da so beločnice rdeče in krvave | A |
Štajersko zažarelo v temnordeči, karminasti barvi. | Svetloba | se je valila po nebu kakor razbeljeni oblaki | A |
čudno odsevala v morju. . / . / stran 149 . / | Svetloba | je pojemala, pa se spet okrepila, vmes so švignili | A |
nekaj svetlobo pelje po nebu, v Bosni se je | svetloba | mirno pojavila in mirno izginila, na Madžarskem | A |
kakor tudi drugim ljubiteljem znanosti, polarna | svetloba | ni pomenila ničesar tako zapletenega, česar | A |
Ulične svetilke so rdeče, sem rekel, čudna | svetloba. | Ona ni nič odgovorila. | A |
bil razdejan, a že umirjen hkrati. Omledna | svetloba | zimskega jutra, povsod naokrog moja razmetana | A |
prostoru in čakal, da se mu oči privadijo na mrak. | Svetloba | od odprtih vrat je padala po sredi, postelja | A |
Zaspal sem na tleh. V oknu je bila rdeča | svetloba. | Zunaj je gorelo. | A |
valovili pred njegovimi očmi, ko se je približevala | svetloba | z ulice, hiša z razdrapanim pročeljem nad njo | A |
da naša zastava visoko zaplapola in zasveti | svetloba, | da strgamo verige, ker je opuščena ta dežela | A |
V ekranu je migetal bel sneg in umetna bela | svetloba | je čudno sevala na njegovem nepremičnem obrazu | A |
človeku, ki mu je zdaj zasadil nož v srce. Tudi | svetloba | ulične svetilke se je spremenila v zubelj, v | A |
zaslišal udarec avtomata in vežo je obsula slepeča | svetloba. | Na oni strani je stala tista Žigonova ženska | A |
dobro skrivališče, če ga tudi tukaj preseneti | svetloba. | Le nekoliko bo treba počepniti. | A |
temi, ki jo je komaj kaj osvetljevala ulična | svetloba, | padajoča skozi priprta vežna vrata, je stala | A |
Kostrin otipal gladki plastični kvadrat in medla | svetloba | je zasijala spod pajčevinastega stropa.Po vlažnih | A |
sklonil glavo k njegovim ustom. - Videla bi se | svetloba | v oknu, mu je s toplo sapo dahnil v uho.Ugasil | A |
pogledom, oblivala ga je zeleno modra neonska | svetloba | z ulice, neslišno je premikal ustnice in s koščenimi | A |
gleda na trg, pada v zatemnjen prostor zelena | svetloba, | odsev zelenih dreves na obronku hriba. Obiskovalcu | A |
večernih žalosti v praznem avtobusu, kjer medla | svetloba | ožarja zaspani voznikov obraz, bi pognali v | A |
Potem je dolgo stal ob oknu in gledal, kako neka | svetloba | spod neba skuša razredčiti meglo v ulici.Nikamor | A |
zvokom, kot poprej tema, je zdaj udarila vanjo | svetloba. | Videla je, da je pri visokih vratih nekaj zašumelo | A |
premaknil, povsod je grizla v zenice ta rdeča | svetloba. | Potem se je nenadoma zavedel, da ima pravzaprav | A |
zavedel, da ima pravzaprav zaprte oči, da je | svetloba | nekje daleč pod stropom in da je njegov pogled | A |
bolečega sija. Z rokami je segel k obrazu, toda | svetloba | je prodirala tudi skozi dlani.Zdaj je sunil | A |
bilo treba še, da izpod stropa brli slabotna | svetloba, | utrujena.Iz knjig pa prihaja značilen šum. | A |
»Kako da ne?« Pomel si je oči, sončna | svetloba | je postajala močnejša. »Kako se je spomniš | A |
je lila v prostor in potem v hodnike jutranja | svetloba | in so v njej plavali delci prahu, delci sanj | A |
sklonjena nad mizo, kako ji skozi pramen las seva | svetloba | odprte žarnice.Zdaj ko sem imel celico zase | A |
položenih čez plešo, mu je sevala jutranja sončna | svetloba. | Zadaj za oknom so čez polje tekli uniformirani | A |
Zasukal je oči. Čez obraz mu je pobliskavala | svetloba | z ekrana.Dvorana je divjala, naši so zabijali | A |
njihovimi glavami, je prihajala medla zimska | svetloba, | takšna neoprijemljiva, nedoločna, ki je nobena | A |
sonce, morda pa je v šipe zašla kakšna zablodela | svetloba, | kak odsev ali kaj takega.Vsi so se ozrli gor | A |
vlažne stene, na koncu pa se prikaže rumena | svetloba, | na koncu hodnika prijazna rumena svetloba, in | A |
rumena svetloba, na koncu hodnika prijazna rumena | svetloba, | in iz žarnice brez senčnika ali česa podobnega | A |
konca, kjer se začenja svinčeno nebo. Da peša | svetloba, | reče neka ženska, da bo treba nekaj ukreniti | A |
niti slišal ni. Prižgal je luč in priprl oči, | svetloba | ga je zaslepila.Dvignil se je huronski vik in | A |
velikanskega hrupa ne slišimo več, oglušimo; prevelika | svetloba | nas oslepi; dotik razbeljenega predmeta je enak | A |
pretegnil boleče noge, ko so se v rob, kamor je | svetloba | Petrolove razsvetljave ravno še pošiljala nekaj | A |
Fran Detela: | Svetloba | in senca Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
ni poznal. On ju je dobro videl, ker je ravno | svetloba | iz špranje sijala na oba, onadva pa njega nista | A |
hrane. Radovoljen ne gre iz vode, samo ponoči ga | svetloba | izvabi na suho, posebno v zatohlici pred nevihtami | A |
stala Mlakarjeva hiša. V temi se je prikazala | svetloba. | Štefan se je spustil v tek. | A |
pod svojo perot, bolj je v njegov svet vdirala | svetloba. | Naposled mu je mati Tereza celo prepovedala, | A |
medel razgoreval po oljenki. Njegova nejaka | svetloba | je utripala na stenah, predmetih, obrazih ‒ | A |
Potem je ‒ v prah, ki ga je obarvala vdirajoča | svetloba | ‒ zagledal najprej le glavo.O! je dahnil, | A |
napuščem ob vhodu je utripala rdikava neonska | svetloba, | ki je, poplesujoč po cevastih svetilih na hipe | A |
razsvetlili z novoletnim okrasjem. Obarvana | svetloba | je skrila sivino na vogalih in štukaturah, ni | A |
in tam se zdaj končuje. Tam se mi je prižgala | svetloba | in zdaj mi tam pešajo oči, je pomislil.Takrat | A |
podgano, če bi se zadrževala na soncu kako uro. | Svetloba | zdravilo spremeni v strup.Ni še dolgo tega, | A |
tema razvijala svojo posebno moč, ko je bila | svetloba | nevarnejša od teme in tema prijetnejša od luči | A |
skozi priprte oči viseti tam, od spodaj jo žari | svetloba, | in kadar potegne veter okoli voglov, obešenje | A |
dopoldne spet poiskal mrtvašnico. Dnevna | svetloba | ji nič ni odvzela mrzle teže, narobe, že od | A |
temna gošča, vmes je kdaj curnila vanjo medla | svetloba, | ki so jo spuhtele navzgor ulične luči.Včasih | A |
drogovih in so čakale, da jih zamenja dnevna | svetloba, | tam pa, kjer so bili drogovi že tlak, so ležale | A |
sosednjimi stiki stike s sosedi, pri tem je rumena | svetloba | s stropa in sten kapala po njih, še več, nadrla | A |
oddaljuje od ljudi, če je v tem kaka razlika. | Svetloba | sosednjih oken torej pada po njegovem obrazu | A |
šumljajočega potoka v tihe gozde. V dolini je | svetloba | gasnila, a nad njim se je razpenjala plast jasnega | A |
Toplo solnce je sijalo na nebu, toda njegova | svetloba | je mogla le malokje prodreti k Oskovi, ki si | A |
razšopirjeno rastlinsko golazen, in dobrodejna | svetloba | je bleščala s takšnih prostorov.Kjer je kipelo | A |
Skozi veliko okno na koncu mostovža se je lila | svetloba | v ta prijazni prostor; pod oknom so bila tla | A |
razmreženim arabeskam velikolepe mošeje, magična | svetloba | naslikala na strmo stezo in na hrumeči potok | A |
gorela pred nosom. Neprijetno me je zbodla | svetloba; | stisnil sem trepalnice. Orjaška roka me je zgrabila | A |
gore se mi je poredno smejala polna luna. Prva | svetloba | jutranje zore se je lila drugo jutro skozi line | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |