Zato so temne gmote stale na sredi, proč od ledenih robov, in tiščale skupaj hrbte in trebuhe, potem ko so skrčile glave kakor želve in so se obrazi poveznili na prsi pred škarjami mraza, ki so strigle po zraku. Potujočo večnost je tedaj nenadoma pretrgalo jokajoče tuljenje sirene, in bilo je, kakor da se je človeška bolečina razpotegnila skozi dolg vrat, ki je vzpet sredi teme zamukal svoj strah. Zavore so zacvilile, še preden pa se je jeklena gosenica ustavila sredi bele ravnine, so postave z brzostrelkami poskakale ven in bile še isti trenutek trop volkov, ki napade kolo no sani in laja vanjo.