nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
Ali pozneje, polagoma, se izvije iz tišine hitro tiktikanje žepne ure, ki leži na mizici, oglasi se bolno hropenje starca, ki spi v sosednji izbi. Tudi oči že razločujejo stvari po sobi: pri oknu stol, ki sem sedel na njem pozno v noč; pisalna miza z belimi papirji, ki se svetijo iz teme; nad mizo pozlačen kip neznanega človeka, nad njim okvir oljnate slike. In ozki trak mesečine trepeče, širi se, prihaja bližje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani