Možje, ki so bili narodovi vodniki, zdeli so se mu kakor bogovje, brez madeža spočeti, večne slave vredni. Dostikrat se mu je sanjalo, da za njimi stopinje pobira, da jih vidi ovenčane na zlatih stoléh sedeče, in srčno se je jezil, če so se mu sanje pokazile. Narodne pesnike je zelo čislal, toda bral jih ni rad, ni utegnil.