In še mnogo jih je prihajalo, brez števila, kakor da so vstajali iz grobov.
Na vseh obrazih pa, tako mnogoštevilnih in različnih, je bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, čisto enakega: neugasljiv, neizbrisljiv spomin na neizmerno srčno bolest, na trpljenje in bolečino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena, na krivico, ki vpije prod nebu in kliče po sodbi.
Zvonček ob zakristiji je tenko zapel in prikazal se je stari župnik v ornatu.