skoči (201-300)

sem se zagledal v bratov sijoči obraz. »Raje	skoči	po sekiro,« mi je odvrnil Ciril. »Kdor preveč	A
»Odlično, vojščak Drago! Ti	skoči	prvi na drugo stran!Še danes te bom povišal	A
»No, kaj pa čakaš!	Skoči	še ti!« sta mi zaklicala iz vode navzgor.Ker	A
jezom se je dalo plavati nekaj metrov več. »	Skoči,	reva!Ali si se podelal v hlače?!« sta me dražila	A
Dolinarjem, ti pa najprej poišči krave, potem pa	skoči	na Šmarno goro Materi božji prižgat svečo.Ona	A
Pred pažem obstaneva. Takoj	skoči	stražnik od púšice pred naju in nama s sulico	A
Kdo je to?« Rekša	skoči	k meni.»Kaj delaš tukaj?	A
rjav in kosmat zajček. Kak streljaj od mene	skoči	na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka	A
šleva vseh šlev!« »In ti,« je tulil Zupan, »	skoči	v vodo pa utoni!Škoda bi te ne bilo!«	A
seve mirno radostno. Kopica mladih duhovnikov	skoči	v kot, in komaj so se dobro vrata za škofom	A
sedaj in po takem potu! Na Strugo po barona naj	skoči	eden!Bode imela vsaj plemenitega zdravnika!	A
‒Evo, izrekam jo! Ti pa ta čas	skoči	na Mars k psihiatru Prevzvišenem Patru ali pa	A
Trebnje ni daleč ‒ Ditrik že ve, saj večkrat	skoči	še do nje, kadar se oblizuje na Šumbregu.«	A
da človek nikamor ne vidi iz strašne hoste.	Skoči	malo naprej, odpri ušesa in oči, da spaziš,	A
smrti je Majnhalma preplašil, da se je vdal. »Pa	skoči!	« je pokimal Ditriku. Iz gradu je potlej gledal	A
vednosti Višenjskih?« Brž je velel hlapcu, naj	skoči	in pozve, kdo so, odkod in kam gredo, kaj tovorijo	A
svoje!« Poklical je Somraka in mu zapovedal: »	Skoči	v Gaber do Trlepa in mu povej, da sem tiste	A
mehak v kolenih, nikamor ne morem, saj vidiš.	Skoči	na Brezovec ti in prosi Brezovška, da bi me	A
Skrbel bom,« je Slabè poredno obetal, »samo	skoči	ne vame, če za menihi pride graščak!«	A
Netopirji ga predrzno obletavajo. Zajec	skoči	iz detelje, jazbec v koruzi se ga ustraši.	A
lovijo šelest in povest skrivnostne hoste. Kuna	skoči	za veverico, godrnjavi polh se potuhne. Nočne	A
peteline?« »Jaz pravim, da ga znese, če kokoš	skoči	nanj ‒,« se je začel vtikati Pelinov Janez,	A
hiše poklical mladega tovornika. »Na Primskovo	skoči,	« mu je velel, »gospoda Ambroža poišči in mu	A
pastirju, ki mu je pomagal goniti. »Hitro hitro	skoči	domov in tiho povej gospodarju, kar si slišal	A
oči vedele. Najstarejši je zašepetal Kopiču: »	Skoči	in jih potolci ‒ konje in tega, ki jih varuje	A
skrbi, ker je gospodar šel sam. Lepo te prosim,	skoči	za njim, bodi z njim, tako bosta brez skrbi	A
da bi ga bil Pavle videl. Preden gre v šolo,	skoči	hitro v vežo neke hiše ne daleč od šole in gre	A
Gospod se ni več menil. Ko pride domov,	skoči	z voza, pelje za roko svojo ženo in gre v zgornje	A
imel, je k sreči videl, kako v vodi pojemam.	Skoči	v vodo in me srečno iz vode izvleče in pred	A
bolj vesel ko Janez pri teh besedah. Vesel	skoči,	gospodarju roko poljubi in se mu zahvali.Od	A
»to je tvoje!« in beži iz pisarnice. Svetin	skoči	hitro za gospodom, da bi mu mošnjo nazaj dal	A
Svetin, ki je mislil, da je tudi general ranjen,	skoči	sam s konja, da vzdigne generala izpod konjske	A
Njih je več, on je pa sam. Ali naj	skoči	v drevak in se odpelje v temo.Ne bi ga dohiteli	A
usnjato in nagubano lice stemnilo se. Hitro	skoči	s konja, vzame kamižolo pod pázduho in vodi	A
Pa mi zlodej glavo zmoti, vrže me za kmeti;	skoči	z mano moj prijatelj, v tek spusté se kmetje	A
besedo izgovoril, plane Tone od mize pokonci,	skoči	na Blaža in ga z močjo po glavi udari.Blaževa	A
na tla zgrudil. . / . / stran 22 . / Zdaj	skoči	mali šepavi rokovnjač bliže, izdere svoj v stol	A
ne umejo norcev in maršal baje celo ne!« Oni	skoči	kakor besen kvišku. »Človek, kaj noriš?	A
Stresnilo jo je in nehote zašepeče: »On je!« Obenem	skoči	kvišku in teče v vežo k ognjišču; večerja je	A
trenutku se odpro z glasnim ropotom vrata in v sobo	skoči	nekaj bradatih, očrnjenih mož, na čelu jim obloški	A
umaknil se je naglo za steno. Z onkraj ceste	skoči	Groga ‒ on je bil zadnji strelec ‒ v gručo okrog	A
jaz ne bom čakal!« zarohni Obloški Tonček in	skoči	kvišku. Takega je hotel pisar imeti.	A
Polonica, kaj se mudiš?« veli zopet Nande ter	skoči	bliskoma na ogel hiše.Dozdevalo se mu je bilo	A
Gorje mu! Srdit	skoči	pokonci: zagleda Rožmarinko.Zasmeje se mu še	A
skočili, če vas neče ljubiti, in ona pravi: »Le	skoči!	«, dobro vé, da tega ne boste storili, temveč	A
profesor, pripeljite ga k nam gor,« reče Leon in	skoči	potem v vežo ter brzonog po stopnicah navzgor	A
zopet nekaj minut premišlja. Kar naglo pokonci	skoči,	zakolne, oči se ji svetijo, svoj košek v grmovje	A
obrnil svojo pozornost proti prišlemu gospodu,	skoči	naglo na noge in beži kakih deset korakov, tam	A
vsa tista tvoja pisma je vzel.« Neža pokonci	skoči,	mane si oči in, ko ji mati županja še enkrat	A
»Tisto je, tisto!« Rekši,	skoči	Domen kvišku, oči se mu zasvetijo in nehoté	A
orodje hitro od sebe proč, psu nasproti, pes	skoči	nanje in bila sta zopet v prejšnjem položaju	A
Pa je.« Doktor	skoči	k malemu oknu in pogleda skozi.»Ni li to Kijar	A
Naglo prime luč, popade svoj nož na mizi in	skoči	ven. Na tleh jedva štiri korake od vrat proč	A
Odpreti ne smeva!« pravi mlinarica. Ponkrac	skoči	na noge.Ravno v tem hipu je začel tisti zunaj	A
rastlo, še enkrat opomni tovariše, naj pazijo, in	skoči	na vrt. Ostali štirje nekaj časa med seboj šepetajo	A
zasliši, da se odspodaj vrata odpirajo, naglo	skoči	na okno.Sodnik, Grniščak in še trije meščanje	A
žival tako pretepavati,« reče eden jezdecev,	skoči	z malega konja, s katerega so dolge noge velikanske	A
Psi zalajajo. Mlada žena	skoči	pokonci prestrašena, mahoma vtakne sliko v nedrje	A
zategnjen otroški glasek iz posteljice in mlada žena	skoči	tja, odene razgaljenega dečka, sede na posteljo	A
okno potrka. Silno prestrašena Vida pokonci	skoči	in strmi na okno.Pri luči stoje v temo gledajoč	A
nekdo zamolklo in zopet potrka na okno. Ona	skoči	tja in hlastno odpre ter reče: »Ti tukaj?Za	A
okoli braneče se roditeljice, potem pa iz veže	skoči	na polje. Štiri tedne potem je bilo svatovanje	A
Naposled se začuje šum lahkega vesla, ona	skoči	pokonci in, ko vidi, da se je mala gondola približala	A
svoji nisem verjel. Pa še ti pojdi pogledat,	skoči	gor, skoči!Midva s Tončkom prideva bolj počasi	A
verjel. Pa še ti pojdi pogledat, skoči gor,	skoči!	Midva s Tončkom prideva bolj počasi za teboj	A
Ali si tudi ti to slišal?« zavpije Kosoman in	skoči	pokonci. »Varuj, da čolna ne prebrneš in v vodo	A
mislim, da ne, jeznoritec je pravi. Precej vate	skoči,	« pravi ribič z nekim zadovoljnim smehljanjem	A
/ Pri tem imenu starejši kmet naglo pokonci	skoči	in se ozre okrog in okrog ter prst na usta dene	A
mislim svojega očeta,« zavpije Kosoman divje in	skoči	s svojega sedeža.»Ko bi te bil on prosil za	A
Kosoman; prebledi, pozabi svojih jetnikov in	skoči	ven. »To so prijatelji!« reče baron in hoče	A
k meni sedi, Brašnar!« Brašnar se nasmehne,	skoči	na voz, posadi se dobro na mehki sedež poleg	A
naposled spozna, da ležišče in leža ni prida, ter	skoči	pokonci. »Kaj delaš, Štefan?	A
ki si od te strani napada ni bil v svesti, in	skoči	na stran k Hrvatoma. Zdajci stopi krčmar mednje	A
važno vprašanje je Tekmec dolgo pretresal. Kar	skoči	pokonci, vtakne še gorečo pipo v žep, popade	A
Jok se je slišal iz hiše. Stari duhovnik	skoči	z voza in gre s cerkovnikom v hišo.Reza je bila	A
očedena! In mačka, najgnusnejša žival Bitiču,	skoči	v tem hipu na okno tik poleg pečenke, kuharica	A
Skoro brezumen je bil, in da bi ona velela, naj	skoči	v ogenj pod njima, storil bi bil to. »Odpuščam	A
nedolgo urezal spremljevalec. Dolgouhec res	skoči	nekoliko dalje, tako da ga dohitita šele po	A
zaloputnejo spodaj vrata v gostilniško sobo,	skoči	Ančka izza mize in steče k adjunktu.	A
‒ nič, nič!« vzklikne ta ter, ko bi trenil,	skoči	skozi maklenovo grmovje na breg nad ulicami	A
ter težko sopel; naposled . / . / stran 50 . /	skoči	kvišku, kakor da bi hotel otresti in ubraniti	A
tlom. Divji, strasten srd se ga polasti, ko	skoči	pri tej misli kvišku.A zavrtelo se mu je takoj	A
za seboj trdo stopanje in majhen, rjav psiček	skoči,	prijazno z repom migljaje, kvišku ob njenem	A
gošči. V prvi hip preplašena gospica pokonci	skoči	in hoče zbežati.A takoj se ohrabri in obstane	A
ženske si je ohranil svoj stari dobri glas.	Skoči	raz konja, seže ji v roko in pravi: »Ah ‒ kontesa	A
Franca, popraševal je že po tebi.« In dekle	skoči	po stopnicah ter odpira vrata v Jaroslavovo	A
»Iskali jo bomo! Ti Jurče,	skoči,	skoči gor proti Krašnji,« deje gospodar prvemu	A
»Iskali jo bomo! Ti Jurče, skoči,	skoči	gor proti Krašnji,« deje gospodar prvemu hlapcu	A
»Tebe? Tebe?« vzklikne deklica in	skoči	k njemu. »Oče, oče, pomagajte!« kriči proti	A
Čakaj, jaz ti pokažem!« Rekši,	skoči	pod kap po suh, na debelem koncu odlomljen cepec	A
tujcu zopet kri iz grla. Miklavž se prestraši,	skoči	po kozarec vode ter privzdigne bolnika. A sedaj	A
Nikogar ni ondi. Samo domači pes veselo zalaja in	skoči	k znanemu gospodu; toda žalostno cvili in išče	A
zavitek in mu odklene krinko. Ko je krinka sneta,	skoči	prvi mož v prostorno korito, katero z vedno	A
kočijo. Lopovska petorica vrže stražnike ob tla,	skoči	skozi vrata in jih zaklene od zunaj.Kako so	A
obupno zakriči in se zažene v prepad. Samorad	skoči	za njo, ali puh iz brezna mu odnese breztehtno	A
dosti bo jedi in pijače.« Kakor bi trenil,	skoči	Tratilek na okno, vzpne se skozenj in sname	A
mu nekaj porogljivo zašepeče na uho, in deček	skoči	na cesto ter zakliče: »Stric!Napačno ste naložili	A
iz globoke Trente in iz te megle se izmota in	skoči	na Triglav profesor Franjo Erjavec iz Zagreba	A
vzdrami hipoma klepet konjskih kopit. Almira	skoči	pokonci.Mimo njenega vrta zdirja kakor besna	A
je prinesel nočni prišlec. Kakor zblaznela	skoči	Zala naenkrat pokonci, prime mladeniča za roko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani