skoči (101-200)

»Dober večer, oče!« spregovori Juri; a pes	skoči	zopet proti njemu in ga ne pusti naprej, dokler	A
ni hotel. Ko se pa jaz obrnem, da bi odšel,	skoči	kvišku, skače semtertja kakor obseden; lasje	A
je prav in pa Bogu všeč,« odgovori Rožanec in	skoči	z zapečka.»Samo počakajva malo, prezgodaj je	A
ne sliši kaka hoja; vsak šum ga preplaši, da	skoči	v goščavo. Potem gre zopet dalje in se smeje	A
»Za božji čas!« vzklikne naenkrat Miha in	skoči	pokonci. »Juri, beži!«	A
kako leze oni skoz odprtino iz svoje ječe. Urno	skoči	z lestve doli in zakriči tovarišu; a v naglici	A
videl.« »Kaj, jaz jetiko!« se ponese Štefan,	skoči	pokonci in se potrka na prsi.»Le poslušajte	A
vilice. Kakor jih pes zagleda, pa zacvili in	skoči	s stola in zbeži.Gospod ga kličejo in kličejo	A
pot in ogledujejo nesrečni polovnjak. »Oh,	skoči	kdo, skoči po Jurija!« pravi Matija. Hitro steče	A
ogledujejo nesrečni polovnjak. »Oh, skoči kdo,	skoči	po Jurija!« pravi Matija. Hitro steče Anica	A
poželjenje po pretepu. A komaj je Štefan prost,	skoči	za onima dvema in po bregu bi bil tekel za njima	A
da si zlomi tilnik. Na silni krik obeh žensk	skoči	Juri z drevesa in nese nezavestnega moža v hišo	A
zbudi Jurija naenkrat strašno lajanje. Takoj	skoči	pokonci in vrže obleko nase, ker to je moralo	A
vrat in ga tišči z vso močjo k tlom. A zdaj	skoči	druga zver od zadaj nanj, in naenkrat je pretrgana	A
ti!« »Kar pojdi, Miha,« pravi mati, in fant	skoči	pokonci. »Dva polička ga bova, oče,« pravi,	A
morali skakati od tal ponj; zakaj kolikor kdo	skoči,	toliko zraste tistega leta. Sv. Štefana dan	A
Anka. »Greh gre v meh, meh poči, in greh ven	skoči.	« »Gašper ne pojde v vašo družbo,« je dejala	A
višje sloje samo hvaliti. Če količkaj pograjate,	skoči	ves sloj pokonci.Če pa hvališ, vihajo bravci	A
kaka grozeča beseda ali tužno ječanje. Naenkrat	skoči	pokonci.»Norica!« se udari ob čelo, »kaj stočeš	A
sporočiti obiskovalcu, naj malo počaka, a Lenart	skoči	pokonci, rekoč: »Dovolite, da se z gospodom	A
Gospodična Kornelija tu?« se začudi jezdec in	skoči	s konja.»Ali me ne poznate več?	A
vratih. Ko pa je zavil Lenart izza ogla na cesto,	skoči	predenj širokopleči zasednik, in bistroumni	A
Pezdir mogel kaj odgovoriti na to vprašanje,	skoči	Ocepek izza mize, pade pred Srakarja na kolena	A
vesel glas: »Ga že imam, ga že imam!« Urno	skoči	Šnakšnepskovski na noge in pogleda kebrčka,	A
star vojak kmalu sprevidel, pri čem da smo;	skoči	do gospoda, mu iztrga marelo izpod pazduhe in	A
celo hišo. . / . / stran 8 . / Ko se prebudi,	skoči	pokonci.Bil je še dan, ali sonce se je že skrilo	A
Ančka, zgrabi novi Tončkov nož in kakor srna	skoči	od mize po bregu na studenec, ureže vejico z	A
verjel prav Miškovemu prilizovanju. Zdajci	skoči	Miško za njim in ga ulovi za srajco.Mihec je	A
zdaj je še kakih deset korakov od njega. Miško	skoči	pokonci in plane čez bližnje grobove proti zidu	A
v nezavesti pade spet v naslanjač in Julija	skoči	k njej.Berta omahuje v Mokošinyijevih rokah	A
ne zmeni zanj, gleda jih in gleda, naposled	skoči	na klop in se nerodno rine med nje. Ko pa vidi	A
glavi zasvetila dobra misel. Hitro se obrne,	skoči	v klet in prinese v vsaki roki lepega raka.	A
ga še porinil, ko se je obotavljal, ali naj	skoči.	Ja!	A
kakor s temi besedami. Plačava ji komaj, pa že	skoči	za kokošaricami ter pomaga riniti.Ko so bábine	A
je zagorel Mik. »Obkolite rajši drevo, in ko	skoči	na tla, navalite nanjo, pa bo naša!« Razen načelnika	A
ako se še kaj spominjaš.’ Ko vrag to sliši,	skoči	ves prestrašen iz kraljične ter reče: 𠆪ko je	A
in so ukazali Matevžku: »Tebe volimo, nuj,	skoči	noter, nam boš medne hruške ven metal!«Skočil	A
potlej pa se bo lagal, da jih ni bilo. Naj	skoči	drugi za njim, ki je bolj pravičen!«In so bili	A
ogledovala onadva. Vrže prvi sekiro od sebe in	skoči	za veverico na drevo, da jo ujame. Mu zakliče	A
mrličev. Če leži mrlič na mrtvaškem odru in	skoči	čezenj črni maček, se mrlič povolkodlači. Itd	A
Pripognil se je, da pobere kamenček. Tisti hip pa mu	skoči	nekdo za hrbet, začuje se županov glas: »Čakaj	A
prestati in preudarjal je, ali naj obupa ali naj	skoči	v vodo.Napravil je celo že svoj testament, ki	A
Molila je vajencu bankovec. »Na, fant,	skoči	h ‚Kavki’ po liter štajerca!Le povej, da je	A
od tretjega roko, no, tretji odkloni zahtevo,	skoči	v kraj in jo pobriše, ona dva za njim: »Primite	A
stresal iz klobuka in se prijel za verejo, da	skoči	za njo.Ančka se je preplašila krika in se vrnila	A
Nekaj boljšega je moralo biti. Lisko	skoči	na klop. Vonj je bil še lepši in ga je vabil	A
je Sonja vrtela gospodarja, se spomni šole,	skoči	za Sonjo in jo zagrabi za stegno. Krik, vik	A
Zasajena je v tistem štoru, saj veš, kje.	Skoči	ponjo. Tudi borovnic je vse črno.	A
se priplazil k moji mizi in se nameril, da	skoči	nanjo ‒ seveda na kanarčka.Pograbil sem ravnilo	A
kolena, nori po sobi, celo na tla se povali in	skoči	spet k meni in me gleda z zvestimi očmi in rahlo	A
stoji lev in čaka, kdaj naju požre.« Kovač	skoči	od nakovala z najtežjim kladivom v roki. Pogleda	A
mi je ukazal!« »Postavi koš na tla in naglo	skoči	domov.Vzemi si iz cvetnonedeljske beganice blagoslov	A
veš, kako se zakon razveže? V zvonik pojdi in	skoči	dol, pa bo razvezan!« Mož me je pogledal z norimi	A
Cene tudi. Kar	skoči	v kuhinjo in naroči telečja jetrca, za začetek	A
sem ti rekel, in mi najdi koga. Pa še v bife	skoči	pogledat.Jaz bom počakal tamle, pri Poldetovi	A
stal na stopnički pod kabino, da lahko takoj	skoči	noter, če bi bila sila.Njemu pa se je vse skupaj	A
Polonica ne more več vzdržati. Jokajoč	skoči	k starcu in se ga oklene: »Pustite ga pri miru	A
štiri kratke, jazbečarske noge. Zdajci, o groza,	skoči	pošast z enim samim odbojem dva metra daleč	A
navadno vsakdanjost pomaknjeno vzdušje. Fant	skoči	na tla in se ji približa. »Kasno, a	A
Lovrek plane s sedeža kakor prebujen iz sanj,	skoči	z voza in z naglimi koraki odhiti proti vhodu	A
zavihti nad svojo glavo. Okrvavljen in raztrgan	skoči	s plamenečimi očmi med napadalce, ki mahoma	A
»Konec komedije!« Ko hoče oditi,	skoči	Ulrik še enkrat predenj: »Prekliči, kar si dejal	A
Ali si ali nisi?« Lovrek se zdrzne in strumno	skoči	na noge pred vitkim topničarskim poročnikom	A
ga lahko splakne samo pogum. Brez premisleka	skoči	v temo, kjer se naenkrat ukreše krvavordeč blisk	A
‚Moj nahrbtnik! Francelj,	skoči	tja gori po moj nahrbtnik, dam ti petak, Bog	A
vzdigne počasi glavo; ko pa ugleda prišleca,	skoči	kvišku in zakriči skrajno nevljudno: ”Po	A
in kadi v hladnem miru svojo smodko. Majar	skoči	k njemu in mu pomoli pesti pred obraz. ”Tat	A
njegov pogreb ...“ . / . / stran 89 . / Majar	skoči	k ženi in zamahne z roko, Ivanka pa stopi pred	A
žamet namenjena, ne ogleda se preudarno ter	skoči	v kambrik.In kamor je skočila, tam ostane.	A
cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu	skoči	na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije	A
poslušati pametno besedo, hlapec, poslušaj:	skoči	takoj s koleslja in se napoti, odkoder si prišel	A
neprestano, kakor da bi bil s pestjo ob okno. »Pa	skoči	ven!No, pa skoči ven!	A
»Pa skoči ven! No, pa	skoči	ven!Skoči!	A
No, pa skoči ven!	Skoči!	Skoči!	A
Skoči!	Skoči!	Hop!«	A
in so gledale, kako je poskakoval in padal. »	Skoči	ven, če ti ni povšeči pri nas!Skoči, anarhist	A
»Skoči ven, če ti ni povšeči pri nas!	Skoči,	anarhist!« Butilo je in se je prevalilo	A
otrok krilce do . / . / stran 60 . / gležnjev in	skoči	z lahko nogo preko plitvega jarka, na ono stran	A
drugo! Ti lepo jabolko tam, ti zrelo, rumeno,	skoči	v mojo dlan!“ Ker pa je bilo steklo tako	A
in žalosti ... ali pa se morda ne obesi, morda	skoči	v vodo ... ”Ne verjamem mu nič ... tudi z mano	A
”Ustavi, stari!“ Štefan ne počaka,	skoči	z voza in čez jarek na polje.Oče švrkne po kljusetu	A
”Ne ustavim! Če hočeš na cesto,	skoči!	“ Spogledala sta se; nato je narahlo nategnil	A
ustnicami, poln kozarec žlahtnega vina - pa	skoči	muha vanj ...“ Verjel mu nisem niti besede	A
bila v tistem hipu rekla: ”Pojdi na cesto in	skoči	pod voz!“ - bi bil šel ter skočil. Odslonil	A
Jedva si upam dihati v čudnem strahu. Kar	skoči	nekaj poleg mene; jaz planem kvišku, se ozrem	A
”Izpusti!	Skoči	na skalo!“ ”Kako bi skočil?	A
Zdaj, človek, zakríj oči z obema rokama in	skoči	... odloži butaro! Tako sem mislil, Nina ...	A
počne, kadar je sama doma? Zakaj upihne luč in	skoči	v posteljo, kadar prihajam?Nocoj jo zalotim	A
”Jezus Marija! - Lojze je v kočiji!“ - On	skoči	hitro dol, še preden so se konji ustavili.”Mati	A
...“ Oni pa zavpije od strahu,	skoči	iz sobe, zaloputne vrata za seboj in od mosta	A
bi bila zavzdihnila zvezda. Spleza na okno,	skoči	na plano. - Kaj si ti, o Milan, godec	A
so široke brvi; v dežju in viharju se napoti,	skoči	iz gorke postelje, bridkosti in grozi naproti	A
žerjavici - zjutraj boš ugledal strica Šimna!	Skoči	s strehe, poženi se v vodo, ali v ogenj - smrt	A
bolje bo zanj.“ . / . / stran 320 . / V izbo	skoči	majhen deček, oblečen v prekratke, raztrgane	A
premalo, da mi še ne daš miru?“ S temi besedami	skoči	v kot, prime sekiro, ter udari ženo po glavi	A
Ali ste že težko čakali?	Skoči,	Tine, po olja!Očedi svetilko, Ana!«	A
pa najbistrejši niso -- glej, tam gre voz,	skoči	pódenj.Ampak zaradi vreče cekinov je treba malo	A
trdnjavo, in več in več jih je. Vojvoda Bakič	skoči	proti njim, toda skozi drugo vrzel se usuje	A
grofovega blagajnika. Ljudje viknejo, konj	skoči.	Jezdec zavpije zmagovito.	A
pride, naj je nikari ne poročim, da v Bačo ne	skoči.	« »Bogu hvala,« je zaključil župnik in dodal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani