sije (401-500)

Nadomestim jih.« Po sobi	sije	jutranje solnce in Mica še trdno spi na zofi	A
III. Drugo jutro	sije	po ulicah solnce in ljudje so živahni in sveži	A
neodločnih ženskih korakov, iz njenih gibov in gub	sije	odsev temne, težke in rezke tragike, katere	A
majhni ptički. In že čisto temno je, a skozi okna	sije	mesec.Zunaj je jasna noč, na dvorišču spodaj	A
Grem k oknu in gledam v noč. Mesec	sije	in razliva svojo luč po tihih orehih, ki rastejo	A
po katerega stropu sveti zvezda ob zvezdi in	sije	luna in gleda svoj obraz v morski gladini, neka	A
pripoveduje mati veselo in prijazno in jesensko sonce	sije	v sobo in se sveti na tleh v ploščatih in trepetavih	A
namesto njega se širi rožnato polje, namesto noči	sije	sonce, namesto skal cveto rože, namesto praznote	A
raztrgane ‒ s to vojsko ne bo zmage. Sonce	sije,	rdeči se listje in ponoči kričijo ptice, ki	A
ali za trenutek je zopet vse jasno in smeh	sije	v gospoda soseda kakor sonce. Nos išče roko	A
človek. Doma je umrla mati - nebeška luč ji naj	sije	- še pred tremi leti je umrla; bajto je zapustila	A
prost, sredi domačega polja hodim, sonce mi	sije	na glavo, zvonik domače cerkve me že vidi, in	A
- za eno krono!« Vse vrvi vsekrižem, sonce	sije	in zvonovi pojo jasno in veselo.Naenkrat je	A
prikazovalnici. Kdo ve, kaj je res tam, kjer	sije	zvezda Antares?V kaj se je prestavil Iksion	A
ptiči se spreletavajo, žuželke brenče; sonce	sije	in razsipa svojo blagodejno žarkovje skozi ozračje	A
« »Neumnica, saj vidiš, da	sije	sonce, da prepevajo ptiči.Ponesel te bom v pravi	A
Kako bi se lahko zahvalil soncu, ker ljubeznivo	sije	in me greje?Kako bi se zahvalil zraku, ki ga	A
ozvezdju znano izdelovalnico mehaničnih psov. Kadar	sije	sonce, lije dež in besne nevihte, kadar v poletnih	A
s tlemi. Tod okrog je podnebje milo, sonce	sije	skoraj vsak dan in zbiralniki na obodih Hiše	A
lep, da ne morem povedati! Zlata svetloba	sije	od njega, posebno od čela in iz oči.Kar gledal	A
veseli taroka, v hosto gre pred zarjo že. Luna	sije,	lovec pije, dalje rije in se skrije trudne pozne	A
nos tobaka, bistro gleda kam drugam. Luna	sije,	lovec pije, burja brije, žila bije, prapetelin	A
Poljublja ji belo roko. Neizmerna sreča ji	sije	iz blagih oči ‒ njeni lasje so kakor zlato	A
vendar prihaja noter zelo veliko svetlobe. Zunaj	sije	poletno sonce. Izreče več različnih	A
ju samo dva srednje dolga koraka. Sonce zelo	sije.	Ona pomika svoj pogled iz ozadja in neskončnosti	A
bolj ven in se lomijo ob skalah, sonce sem ne	sije,	krošnje nekaterih dreves so visoko zgoraj, in	A
◆ So tudi krivi preroki. ◆ Sonce ne	sije	tako lepo kakor materino oko. ◆ Sorodstvo nam	A
Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce	sije.	◆ Zima, gosposka in smrt ne prizanesejo.	A
nekaj dreves pokritih z listjem. Popoldne, kadar	sije	jesensko sonce, se sveti Sava kakor srebrna	A
Vse spi, nikjer glasu. Mesec	sije	in soba je čudno mirna in molčeča.Na beli otroški	A
to je veliko denarja, pravi ona.« Še vedno	sije	mesečina.V polsnu prihajajo misli, izginjajo	A
Vse, vse se nam izpolni prekasno ... Še vedno	sije	mesec, rdeči čeveljčki se vidijo jasno kakor	A
Saj se tudi z našega okna vidijo zvečer, kadar	sije	mesec.« »No, torej!	A
Res, pokrajina je čudovito lepa! Sonce toplo	sije	na staro kmečko domačijo, okoli katere so potegnjeni	A
drevje. Najprej je pomislila, da mogoče luna	sije	skoz meglo.Potem je zagledala obraz; bil je	A
znanega,« je rekla jelka; »poznam pa gozd, kjer	sije	sonce in prepevajo ptički!« Potem jima	A
bolj odpirala, kakor da vroče opoldansko sonce	sije	naravnost nanjo. Po gozdu pa je prišel	A
Valois, cizelirano kot predmet iz slonovine,	sije	sonce in greje po parketu raztreseno zrnje ogrščice	A
Popackaj je začel: »Sonce	sije	na obali...« Tu ga je Alica prekinila	A
prijazno nasmehnil in znova začel: »Sonce	sije	na obali, Sije na vso moč:	A
znova začel: »Sonce sije na obali,	Sije	na vso moč: Z žarki val za valom boža	A
‘Le kaj ga je prijelo? Da sonce	sije	še ponoči Res ni njegovo delo.	A
pisanje o polnočnem hladu, o luni, ki blago	sije	in o oblikovalnih vplivih Lake Districta? Hartley	A
ki so ukanile njene možgane v prepričanje, da	sije	sonce.Velika razpredelnica na steni je povedala	A
Glej, ti si s severa, na Krasu pa piha veter,	sije	sonce, rastejo bori in fige .. . Srednja Evropa	B
področij osrednje evropske ZSSR, nad Trstom	sije	sonce, pomisli na burjo, ki jo prinese hladen	B
bi nas veter izdal. Sonce prijazno in toplo	sije	ravno pred njegovo hišo, vse okoli je mirno	B
notranji glas govori, da v njihovi domačiji spet	sije	toplejše sonce in s čudnim nagonom se vračajo	B
tisto žarko luč sem videla in zdelo se mi je, da	sije	vsa ta Velika noč meni na čast ... Ko sem se	B
Sonce je sijalo tako jasno in milo, kakor ne	sije	niti v septembru.Kamor se je oko ozrlo, nebeška	B
vredni, je zmerom še nekaj posebnega; iz njih	sije	oko ženialnega človeka ...Kdor prečita do konca	B
njegovo pohotno, vznemirjajočo gorkoto ... Drugod	sije	danes v vsi svoji moči in krasoti in kmalu priplava	B
v tisočkrat tisočerih žarkih vse vesoljstvo;	sije	v soncu, luni in zvezdah, diha v zraku, roma	B
razpaljenih oči, ki so gledale smrti v obraz,	sije	kakor luč iz temè novo spoznanje življenja in	B
žene in trudi, da bi upihnila še tisto luč, ki	sije	zunaj, ter podí otroke od okna.--	B
In nad njimi vsemi je razlita, iz oči jim	sije	ljubeznivost, kakor topla, mehka luč.Kdaj je	B
velika, o Gospod, je moja svetost, in tako žarko	sije,	da ob poletnih nočeh ne žgem olja in tudi pozimi	B
pretresa ozračje, decembrsko sonce prijetno	sije,	mi pa počivamo tu v gozdiču.Starejši vojaki	B
šele pozneje.) Topovi grmijo dalje in sonce	sije	tako toplo, tako prijazno. Sneg, ki je zadnje	B
zoral, plevel oplel in pšenico vsejal. Sonce	sije	na grob, veter podi preko njega oblake, dež	B
izhaja iz spojitve prvin neba in zemlje. Sonce	sije	na zemljo in zbudi njeno rodovitnost, ki je	B
končno zagleda sonce - in to ne nebeško telo, ki	sije	in blešči pred telesnimi očmi, temveč tisto	B
iz rumene v rdečo. Venera, nebeški dragulj,	sije	nad rdečino. Janez.	B
stara sto let ali več. Milina njenega obraza	sije	k detetu: čista brezmadežna ljubezen. Janez	B
ki je oblaki še niso dosegli: daljni Štanjel	sije	v večerni svetlobi kakor obljubljeno nebeško	B
najmočnejši prvi vtis ob vstopu v prostor, v katerem	sije	tolikšna lepota, bodisi tu, ali v Chartresu	B
zemeljska, skoraj enako svetla kot nebeška,	sije	z desne, izza mogočnega drevesa, ki raste ob	B
medtem ko kopni minevajoči čas, vse močneje	sije	pred sanjavcem sanjani obraz, vse hitreje se	B
sanjal, da pleševa z Drago in da njen obraz	sije	pred menoj kot polna luna... toda sanj si ne moremo	B
Matere božje z detetom: milina njenega obraza	sije	k Jezuščku - čista brezmadežna ljubezen.	B
mračna, kljub svetlemu junijskemu soncu, ki	sije	tam zgoraj nad drevesi in s snopi žarkov prodira	B
Na Dunaju imamo že imenitno pomlad; solnce	sije	kakor v maju in v mestnem parku poganja mandelnovo	B
pred sabo davno ubégle, krasne dní; in solnce	sije	še svetlejše in drevje šumí nad nama v sladkem	B
je najlepša svoboda, - v kraljestvu Amorjevem	sije	najjasnejše solnce in srcu se zdí, da imá peroti	B
kakor je bila v prvih dneh; - kakor solnce, ki	sije	o zori nejasno in trepetajoče skozi jutranjo	B
nogavicami. Zunaj pa je življenje, tam zunaj	sije	solnce... Ne, to res ni življenje, to je polusmrt	B
Bodi pridna in zdrava. Veséli se, dokler	sije	solnce, noč pride itak sama in zmirom prezgodaj	B
-- Solnce	sije,	pogledat si ga pojdem! Poljublja Te in pozdravlj	B
melanholija skromne, celo skope zimske pokrajine, ki	sije	od tihe ljubezni v slikarjevem srcu?In ljubezen	B
Š 7763 Iz Matene pri Igu Sonce	sije,	pa dež grie/ Malnar miele brez vodie, / Peteálen	C
obrnjen brez srca obrača / brez dobrih zob / sonce	sije	pa dež gre Zamislimo si to misel v njeni	C
na koncu vključi resignacija: "sonce vendar	sije	trava se blešči v rosi" (prvi verz), zadnjih	C
drugačno razpoloženje: "tukaj sem / zgodaj / luna	sije	/ kladvo bije / tukaj sem še."(Str. 9.) V Baladi	C
okolje Tauferjeve pesmi Narobe svet ("sonce	sije,	dežek gre / ... brez rok, brez nog") pomensko	C
doli beli grad" (Lavdon ali Desetnica); "sonce	sije,	sonce sije" G. Strniša, Lutka II, str. 38),	C
(Lavdon ali Desetnica); "sonce sije, sonce	sije"	G. Strniša, Lutka II, str. 38), kontrastni paralelizem	C
izpljunil je tri vinske jagode. (SLP I 49/2.); "luna	sije,	kladvo bije" (Krogi in vprašanja 1981, str.	C
vključi cel citat ljudske pesmi: "... sonce	sije,	dežek gre, / mlinar melje brez vode" in jo na	C
pesmih Krvavec in Mati. Pesem Pogreb: "Sonček	sije,	dežek gre / mlinar melje brez vode, / melje	C
stalni kompozicijski postopek (Lutka II): "Sonce	sije,	sonce sije./ Tvoje truplo na rokah nosi ...	C
kompozicijski postopek (Lutka II): "Sonce sije, sonce	sije.	/ Tvoje truplo na rokah nosi ..."	C
vesla na svoji ladji življenja, dokler "z neba	sije	orion v pomladno noč".Zdi se, da se zgodba o	C
človek lahko vidi več: "Oblak je zginil, z neba	sije	/ orion v pomladno noč."Ljudska pesem je v kompozici	C
je led, pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam	sije,	/ Trta ljubo gor se ovija, / Vince z gore greje	C
variante pesmi NAROBE SVET Š 7818, Kadar solnce	sije	in dež gre: Vipavska. P	C
P Solnce	sije,	dež gre, / Malin melje brez vode, / Pometa	C
Skednju v špitalski župniji) (Š 7829) Solnce	sije,	dežek gre, / Mlinar melje brez vode, / Dekla	C
(Š 7830 Jarenina) Sounce	sije,	dež gre, / Mlinar melje brez vodé / Baba kuha	C
M Sonce	sije,	dežek gre, / mlinar melje brez vode, / melje	C
tebe stran. / Zemlja kaže vse zobe, / sonce	sije,	dežek gre. 14	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani