nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, poved v sobesedilu:
In iz tega težkega, mučnega čuta prihajajo vse tiste nejasne misli, vsi tisti dvomi, ki me vznemirjajo časih v kakih žalostnih urah... Ali vse to Ti dokazuje mojo vročo, neizmerno ljubezen, ki ni več samó nezavestna in otroška, kakor je bila v prvih dneh; - kakor solnce, ki sije o zori nejasno in trepetajoče skozi jutranjo meglo, - a potém stoji na nebu v vsi svoji krasoti, žareče in zlato, - takó je napolnila ljubezen vse moje srce, da ní prostora več drugemu čutu in izgínilo je iz njega vse, kar bi moglo zatemniti njeno čisto svetlobo... Anica moja draga, Ti veš, kakó Te ljubim, - da si Ti sama moje največje bogastvo na svetu, da je vse moje upanje v Tebi, - da nečem in ne morem poznati nobene druge sreče, kakor življenje ob Tebi, Anica!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani