sije (101-200)

.................. 213 Na planincah sončece	sije	...........................................	A
Hojaja, hojaja, hojajaja ... Sončece	sije,	dežek nam gre, naš mlinar pa melje brez vsake	A
Kjer si petje dom izvoli, tam življenje jasno	sije,	bratje, torej zdaj okoli pesem ta naj se razlije	A
dolgo domov.« . / . / stran 182 . / Luna	sije,	klad′vo bije Luna sije, klad′vo bije trudne	A
stran 182 . / Luna sije, klad′vo bije Luna	sije,	klad′vo bije trudne, pozne ure že; préd neznane	A
na planincah luštno je. Na planincah sonce	sije,	ko dolince še megla krije. Pastir pa prav′:	A
/ . / stran 214 . / Na planincah sončece	sije	Na planincah sončece sije, na planincah luštno	A
planincah sončece sije Na planincah sončece	sije,	na planincah luštno je. Gor pojêjo drobne ptičke	A
nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno sonce	sije.	Rdeča ruta, bel ošpet, dekle razposajeno, širok	A
Zato pa ... . / . / stran 277 . / Po hribih	sije	sončece Po hribih sije sončece, po dolinah	A
277 . / Po hribih sije sončece Po hribih	sije	sončece, po dolinah je pa senčica. Tam, kjer	A
led, pridi se gret. Sonce gorko tukaj nam	sije,	trta ljubo gor se ovija, vince z gore greje	A
bom. . / . / stran 391 . / Tiha luna jasno	sije	Tiha luna jasno sije, duh moj misli na svoj	A
. / Tiha luna jasno sije Tiha luna jasno	sije,	duh moj misli na svoj dom. Srce zanj mi strastno	A
tolažila, srce up pri tebi pije, naj mu zlato sonce	sije,	kadar hud vihar z neba zadivja. Spavaj, spavaj	A
doma 53 Muoj oča ima kuonjča dva 54 Na nebu	sije	zvezdica 55 Naj pravjo, kar hočjo 57 Nočem bogate	A
Beneški Sloveniji ] . / . / stran 55 . / Na nebu	sije	zvezdica Na nebu sije zvezdica daníca, zvezda	A
stran 55 . / Na nebu sije zvezdica Na nebu	sije	zvezdica daníca, zvezda jútranja. Jo ugleda	A
pod njim spaka nasmejana. Vsakič znova lice	sije,	vsakič znova ihti vdana, vsakič znova brez zadrege	A
posvečajo navado. Moj križani, mu sonce več ne	sije,	če že njegova maščevana kri je! Če že njegova	A
komisa in iz njihovih pogledov nad suhim nosom	sije	zdaj siva grabežljivost ptice roparice, zdaj	A
odleteli na tla in belina njegovih oči izgubljeno	sije	v mračnem prostoru.»Bleib da stehen!«	A
alge pod vodo in kakšno barvo imajo ribe, ko	sije	sonce skozi zeleno tekočino.In kaj dejájo ribe	A
obadva dneva grebla po svetovih, na katere ne	sije	sonce in ki so v svojem hudobnem mraku brezlični	A
komaj petindvajset let. Poletje brni in sonce	sije.	Tilčka stoji pod črnim bezgom, njene bele roke	A
povešeno in težka bol z obrazov jim	sije.	Kot da so se v barki pod krovom rodili	A
Pot curkoma kaplja v suho zemljo. In sonce	sije	ves dan ves dan.Vozi se čez nebo in seje luč	A
in zelenega morja. Sonce je tam res zlato in	sije	dolgo, dolgo.In dnevi so svetli in gorki.	A
sonce le vzide. In vzpenja se više in više in	sije	in sije in izpije vso roso.Kose postanejo smolnate	A
vzide. In vzpenja se više in više in sije in	sije	in izpije vso roso.Kose postanejo smolnate,	A
Sonce živo	sije,	Idrijca pod mostom je svetlo zelena, on pa drvi	A
ginjenost in navdušenje, a hkrati mu z obraza	sije	otroški ponos, kakor bi bila vsa grapa njegova	A
zavezala pod brado, zelo mehak in mil. Na njem	sije	ponosna materinska ljubezen, ki drhti v srečnem	A
pod njimi je v ozki dolini požgana vas. Sonce	sije	po pogoriščih.Iz razvalin štrli v nebo visok	A
. / Na javki. Snop sončnih žarkov	sije	skozi umazano okno in podolgem reže zakajeno	A
Pomladno, veselo vzdušje. Sonce	sije	skozi okno in obseva šopek mačic in teloha.	A
 . /\ .. . / TEŽKA NEDELJA 65 . / . \/ . /	sije	več tako navpično.Polovico pločnika pred dvonadstrop	A
je bila še v čisto, otroško dušo: Sonce živo	sije,	Idrijca pod mostom je svetlo zelena, on pa drvi	A
Seveda je še druga možnost. Sonce	sije	skozi okno z veliko močjo, o tem ni nobenega	A
pa je videti tanko plast sprane vročine, ki	sije	v opoldanski svetlobi.Noge jo čutijo, režejo	A
pločnikom videti tanko plast soparne vročine, ki	sije	v opoldanski vročini.Zdaj so noge težje in težje	A
tretji dan hodim po zatemnjenem stanovanju. Zunaj	sije	avgustovsko sonce.Radio z muko prepričuje tuje	A
že tretji dan zatemnjenem stanovanju. Zunaj	sije	avgustovsko sonce in vojna je v televizijski	A
televizor. V presledku med dvema nalivoma dežja	sije	na Casullo sonce.Pred hišami posedajo moški	A
da bežite in za vašo hišo ponoči plameni in	sije.	Postali boste plen.	A
ognji. . / . / stran 27 . / Povsod plameni in	sije.	Jasno besedo vam povem: Če je kje kakšna dežela	A
te grobnice, v kateri nihče ni izdihnil, ki	sije	in prasketa med zidovjem, kjer sta bila?Je bil	A
Svetilka je na mizi, mnogovatna električna moč	sije	iz nje v njegov obraz. Zadaj v poltemi kroži	A
vodi življenje, iz tega blata proti lepoti, ki	sije	v daljavi iz mesta s čudežnim imenom: Kelmorajn	A
gledali smo morja in skale na tej Luni, ki	sije	tudi na naju, Katarina, pater Suarez je napisal	A
praznik, binkošti v Santa Ani, veliki rdeči trg	sije,	smetke ni na njem, malo je hladno, tukaj je	A
360 . / 38 Tam na Dobravi, mogoče tam	sije	sonce.Tu je temno, drevesa se sklanjajo.	A
ravnico, in misli na Dobravo, najbrž tam res	sije	sonce, zagotovo sije.Oče jezdi proti domu, pri	A
Dobravo, najbrž tam res sije sonce, zagotovo	sije.	Oče jezdi proti domu, pri vodnjaku si bo spral	A
bo zima, Katarina misli na Dobravo, kako tam	sije	jesensko sonce.Ni domotožje, zakaj tam na Dobravi	A
mislila s topim in odsotnim pogledom, tja, kjer	sije	sonce, medtem ko visijo nad nemškimi griči težki	A
Duha, iz ptiča čisto na vrhu, lije svetloba,	sije	skozi krono, ki jo vsak na svoji strani držita	A
svetih treh kraljev? Kje je majhna bazilika, ki	sije	s svojo lučjo čez krščanski kontinent, kje je	A
in modra in rumena okna kapele treh kraljev	sije	luna, zvesta priča njenega iskanja, njeno srce	A
skrinje daleč manj svetosti kot od one, iz katere	sije	milost čezkontinent in luč v vsako evropsko	A
zbere v močnat kupček, v rokah pa ti zmagoslavno	sije	zmečkan papir.Gneteš ga in potem v svetlobo	A
neslišna molitev, skozi vrata pa na klečeči postavi	sije	svetla, ognjena luč.Zdaj stoji med vrati ženska	A
kupola neba leži nad vodo, iz daljave poševno	sije	pramen svetlobe, iz razpoke med nebom in zemljo	A
17 . / S temnega neba, posutega z zvezdami,	sije	na zemljo snop luči.Svetloba obsipava skozi	A
gre za to.« »Rdeče tilnike imajo, ker jim	sije	sonce na tilnik.« »Ne gre za to.«	A
blato z ladje. Tiho je in mirno, jutranje sonce	sije	na ladjo, sije v Rigby, ki z vsemi svojimi potniki	A
Tiho je in mirno, jutranje sonce sije na ladjo,	sije	v Rigby, ki z vsemi svojimi potniki pluje dol	A
nje se vijolično in rdeče kadi, barva oblake,	sije	iz zemlje pod nebo.To je plavž, je rekel oče	A
je dober,« sem rekel, »oblaki potujejo. Sonce	sije	kot v Odesi. Leonca sedi ob oknu.Ladja se pelje	A
zapazil to spremembo. ‒ Moja roka je vmes,	sije	dejal.Kamor jaz stopim, tam je konec miru in	A
ostane pri njih. »Koliko deklic se ne omoži,«	sije	dejala, »zakaj bi se jaz morala.« Bog ve, kaj	A
se je vrstila za pesmijo: »Po jezeru«, »Luna	sije«	, »Pridi Goren′c«, »Otok bleški« in tako dalje	A
premaknejo oči od jaslic. Nebeška radost jim	sije	iz zadovoljnih obrazov, danes so pozabljene	A
danes! ‒ je pretrgal molk Jaka. ‒Res, sonce	sije	kakor poleti, ‒ je odvrnila Anica. Zopet sta	A
mehkim glasom, ‒ ne jokaj! Glej, kako veselo	sije	sonce in ptički pojo v gozdu.In dan je tako	A
brcnil. Zapravil boš vso Gajaševo slavo, ki zdaj	sije	tudi nate.Napravil boš en drek iz kovačije,	A
nebeška rosa zmoči njihove obroče in svetniške	sije,	ki se razlikujejo med seboj le po posebnostih	A
mehkužnih angelčkov, obkrožili z očmi svetniške	sije	iz bakrene žice in se ustavljali na plešah,	A
No vi ste tukaj obrnili vse v svoj prid; vam	sije	solnce, a mi čutimo, kakor bi živeli v mrazu	A
gospodin Franjo! Kakšna neodoljiva blaženost	sije	iz njegovih živih, sivkastih oči!Po srcu in	A
in jo izpodbujal, naj se podviza, dokler ji	sije	še gorka luč. Ljubica se je na strmi stezi pokazala	A
vljudnosti da so se mi pregulile hlače in skoznje	sije	beli dan, kakor pravi pesem. In se je zgodilo	A
držal svoje gromke besede. Sovrag je poteptan,	sije	nam svobodno sonce, proste so naše črede.Sloven	A
poslej odprta vsa vrata v palači Epaftoditu, da	sije	nanj vsa tvoja milost. On mi je podaril konje	A
zaseglo zlo v palači!« »Ljubezen vidi noč, kjer	sije	beli dan!« »Kako sem preprosta!«	A
na žrtvenik bogovom, zato in edino zato, da	sije	svobodno sonce povsod, koder hodi noga našega	A
prebivalci nekih daljnih dežela, kjer ves čas	sije	sonce in kjer senikomur ne mudi.Tudi ljudi je	A
jo je risala ljubeča otroška roka. Pročelje	sije	neznansko belo; hiša je nova in zdi se, kakor	A
Na zrak. Kjer	sije	sonce in piha veter. Zunaj je stal stric	A
TEMPO Ko sonce ne	sije	več, postanejo dnevi tako dolgi in naporni,	A
O, seveda. Sedi na ranti, da mu sonce	sije	na glavo, namesto da bi se kam v senco spravil	A
tod dalje gre ravna pot, in kakor sonce nanjo	sije	venec svetlih las. Tine je bil tako	A
bila nenadoma tako hladna in bledotna, kakor	sije	pogrebcem. Ni se še dobro izvetril plesnivi	A
Poslušajte: ravno sedaj igra gospodična Stanka ‚Luna	sije‘	... Nô, prvi toni so res slabi, pa bo gotovo boljše	A
odeval s svojo suknjo. ”On leži v senci, meni pa	sije	v obraz, naj se obrnem kamorkoli!“ ”Pa ugasni	A
neznosne telesne bolečine; zdi se mi, da mi	sije	v vest in v spomin, da zbadajo tenki žarki,	A
kakor daljna pesem, ampak to je hip - in sonce	sije.	Ti, ki hraniš bridkost, o kateri te ne vprašam	A
talenti, ponosni duhovi. Iz večine obrazov ne	sije	duhovitost, a to je dandanes vseeno.Poznam jih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani