sem (1.101-1.200)

govoriš resnice, mister. FRANC: Misliš, da	sem	v depresiji? JOŽEF: Ne v depresiji, v laži	A
FRANC: Kdaj pa? JOŽEF:	Sem	ti že rekel, da nisem zgodovinar.Ti ne vidiš	A
Jožef, da se mi je vid nekoliko poslabšal, odkar	sem	v tem prostoru.Veš, veliko časa je minilo, odkar	A
prostoru. Veš, veliko časa je minilo, odkar	sem	začel s tem podjetjem.Oči trpijo, živci trpijo	A
Oči trpijo, živci trpijo. Zato	sem	tudi tako pogosto v depresiji.Ti bi to moral	A
še hujše stvari. In tudi meni je hudo, ker	sem	tako brez takta ravnal s teboj. FRANC: Ni	A
FRANC: Revma mu daje misliti. JOŽEF: Utrujen	sem	tudi, jaz sem res.Star sem ... te stvari niso	A
daje misliti. JOŽEF: Utrujen sem tudi, jaz	sem	res.Star sem ... te stvari niso več zame.	A
JOŽEF: Utrujen sem tudi, jaz sem res. Star	sem	... te stvari niso več zame. FRANC: Hočeš	A
JOŽEF: Ne rdečelaska, pač pa noga. Videl	sem	samo nogo.Ti ne veš, kako je to, ker ne vidiš	A
od pižame, naslonjena na posteljni rob ... tu	sem	jaz in to nogo opazujem. Tam noga, tu jaz.	A
In kam je namenjena? FRANC: Vedel	sem.	Zavidaš mi, ker sem jaz videl rdečelasko, ti	A
FRANC: Vedel sem. Zavidaš mi, ker	sem	jaz videl rdečelasko, ti pa eno kosmato moško	A
Z vampi. Usmilil	sem	se te, da si lahko tu delal v higienskih razmerah	A
tu delal v higienskih razmerah. In marsikaj	sem	prenesel.Najprej si vse umazal in zasmradil	A
zmeraj za njegovim hrbtom. JOŽEF: Hotel	sem	samo malo na zrak. FRANC: Jaz pa naj bi ostal	A
grlo, spravi razpršilec v žep. Pripravljen	sem.	Me vsi poslušajo?	A
vrata in ga brcnil v rit, ga peljem, tako zelo	sem	dober, na sejem našega odrešenika, kjer mi bo	A
FRANC: Zdaj pa lezi. JOŽEF: Saj	sem	že prej ležal. FRANC: Lezi, sem rekel, utrujen	A
JOŽEF: Saj sem že prej ležal. FRANC: Lezi,	sem	rekel, utrujen si.Dosti si prehodil.	A
se menda ja nisi spet začel upirati. Takole	sem	ti popuščal nekaj časa, dokler mi nisi zrasel	A
bridko je bil kaznovan tvoj upor? Si pozabil, da	sem	te spravil čisto do roba?Samo s prstom bi še	A
res ni tvoja vrlina. JOŽEF: Prosim, oplaknil	sem	jo s čajem. FRANC: To smo že slišali.	A
Nič ne vidi. Zvezan	sem	pa jaz.Če to ni absurd.	A
FELICITA: Ne boste me suvali ... Jaz	sem	Felicita.Ne prerivajte se, tovariš.	A
JOŽEF: Nič. S tem	sem	kar zadovoljen. FRANC: Česa več tudi vreden	A
Tišina. FRANC: Dlje ko premišljujem, bolj	sem	prepričan, da imaš prav ...Odveže Jožefa.	A
Premor. Zdaj pa pridi	sem	in mi pomagaj sezuti škorenj.Svet je resničen	A
kakor če bi bila vsak dan na Triglavu; zato	sem	zadovoljna, če se morem nekoliko spočiti. ČUREN	A
veselo presenečenje! Sape mi zmanjkuje, tako	sem	hitel, da pozdravim draga prijatelja.Kaj je	A
Nič. Medtem	sem	pa zadremal.Saj umejete: človek truden, sonce	A
gledam, gledam, iščem; nikjer nič. Brez orodja	sem	šel domov, prepričan, da me je kak divji ribič	A
imeniten človek, ga je potegnil na suho. Jaz	sem	dobil svoje orodje nazaj, soma smo pa za kazen	A
med nami tudi deset tisoč takšnih ljudi, kakor	sem	jaz, bi prišlo na vsakega sto in petdeset drugačnih	A
bistroumen in napreden gospodar . / . / stran 11 . /	sem	jaz, da ravno takih mož krvavo potrebujemo in	A
brigam za našo skupno zadevo. Da, tudi zavarovati	sem	se že hotel, za visoko vsoto, proti nezgodam	A
nezgodam. Toda prvič so premije previsoke, potem	sem	jaz precej neroden človek ‒ kar je res, je res	A
ali jesih in olje. ČUREN Ah, teh norcev	sem	jaz sit.Ali mislite, da sem jaz svoj denar ukradel	A
Ah, teh norcev sem jaz sit. Ali mislite, da	sem	jaz svoj denar ukradel?Pomislite pa tudi, da	A
ali počitek, kakršnega . / . / stran 16 . /	sem	tako krvavo potreben?Takega napora ne preneso	A
uprla Karlina, potem otvorimo nov račun, potem	sem	jaz odvezan.Ljubezen se ne da izsiliti, in pri	A
mi šibe, in za deset kil . / . / stran 18 . /	sem	shujšal.Takih užitkov nimate v Ljubljani nič	A
na planini, nepozaben užitek! STOPAR Jaz	sem	pa bral v neki knjigi, da je sonce tako daleč	A
ga tako po pravici hvalile? STOPAR Bral	sem,	ampak mislil sem si, ne zamerite, gospod doktor	A
pravici hvalile? STOPAR Bral sem, ampak mislil	sem	si, ne zamerite, gospod doktor, da najbrž nekaj	A
Čuren. . / . / stran 20 . / STOPAR Jaz pa	sem	od neke strani slišal, da ne stoji posebno trdno	A
nisem motila. Ali se spominjaš, Karlina, kako	sem	te opozarjala na gospoda Lešnika? KARLINA	A
možje. ČUREN In gospod Lešnik se ženi, kakor	sem	zvedel. KATARINA Ah, zanimivo!	A
pozdravljeni, gospod Stopar! Celo dopoldne	sem	mislil na vas, kako se vam godi na romanju.	A
STOPAR Saj res; kaj je to pravzaprav psiha? Jaz	sem	že parkrat bral to čudno besedo.Ali je to duša	A
Karlina ga ne vidi nerada. Danes je tukaj, kakor	sem	zapazil; a se skriva, ker se matere boji.Vi	A
Lešnik, se vi ne vidite nič boječi. LEŠNIK O,	sem	pa.Grozovito se bojim komu kako krivico storiti	A
Karlino iz srca rad in ji želim vse najboljše,	sem	pripravljen brez obotavljanja, brez pomisleka	A
Ali prosite tudi vi? LEŠNIK Mislil	sem,	in lahko mi verjamete, da bi ne prosil zaman	A
Toda prosim, nikar ne pripovedujte nikomur, kar	sem	storil! EMILIJA Umejem, vi nočete razobešati	A
razburjen): Vi ste gospod Lešnik? LEŠNIK Da, jaz	sem	tako predrzen; a to je moja zasebna zadeva.	A
koplje grob vsem mojim nadam! LEŠNIK Torej	sem	jaz nekak pogrebni zavod za vaše nade. KARLINA	A
svojega mnenja? KOTNIK Da, milostljiva, in jaz	sem	ga povedal roparju svoje sreče. STOPAR Gospod	A
(Karlina prihaja.) Ljubica, glej, kaj	sem	ti prinesla!Kaj dobim za plačilo?	A
EMILIJA Samo na videz. Ravno	sem	stopila v vašo vežo, ko je pritekel deček s	A
»Za gospodično,« je dejal. »Za katero?«	sem	vprašala.Kako smešno, sumljivo me je pogledal	A
moram, da je gospod Lešnik blaga duša. Jaz	sem	tudi povedala Kotniku, kako se je zanj žrtvoval	A
kako je Kotniku žal, da ga je razžalil. Jaz	sem	ga tudi oštela in mu ukazala, da ga mora prositi	A
zadregi ga je izročil Emiliji. EMILIJA In jaz	sem	ga dala potem v prave roke. KARLINA In vi	A
svojim jabolkom. LEŠNIK O, gospodični, jaz	sem	miroljuben človek; kot Paris bi bil razrezal	A
gospod Lešnik, da vas tukaj nadlegujem! A zaman	sem	vas čakal na vašem domu. LEŠNIK Prosim, sedite	A
dokler mi ne odpustite žaljivih besed, s katerimi	sem	se v razburjenju prenaglil.Vsi ste mi dobro	A
prenaglil. Vsi ste mi dobro storili, jaz pa	sem	vam nemilo vrnil. Odpustite mi in sprejmite	A
Pet nas je prosivcev. Jaz	sem	sicer najstarejši, toda ... LEŠNIK Umejem	A
Emilija! Ti skrbiš tako ljubeznivo zame, da	sem	jaz pri posvetu skoraj odveč.‒ Zadrži še gospoda	A
prevzela, kakor mora vsako čuteče srce. Prepričana	sem,	da bi vas Karlina vzela. LEŠNIK Morda, in	A
preprečiti. EMILIJA Glejte, gospod Lešnik, laskala	sem	si, da poznam ljudi, a pred vami stojim ali	A
LEŠNIK Čudno, da vama ni prišlo na misel, da	sem	tam, kamor sta me vidva poslala.Ali vama ni	A
zadeva, ki je tudi vam znana. Vi veste, da	sem	imel jaz že vse pripravljeno, da sem tako rekoč	A
veste, da sem imel jaz že vse pripravljeno, da	sem	tako rekoč že vlagal prošnjo. Napravljal sem	A
sem tako rekoč že vlagal prošnjo. Napravljal	sem	se na pot od Poncija do Pi lata in vse odločujoče	A
/ lata in vse odločujoče Poncije in Pilate	sem	imel napisane.Jaz bi bil pritiskal kljuke, se	A
gospod Čuren, ta vest je omajala moj sklep. Kaj	sem	hotel storiti? »Ali naj se zamerim gospodu Stoparju	A
storiti? »Ali naj se zamerim gospodu Stoparju?«	sem	se vprašal.Po dolgem preudarjanju sem spoznal	A
Stoparju?« sem se vprašal. Po dolgem preudarjanju	sem	spoznal, da mi za naklonjenost Stoparjeve rodbine	A
gospod doktor. A zdaj je treba nadaljevati, kar	sem	pričel. Moja žrtev ne sme biti zaman.	A
res zaprošeno službo. Kaj bi mu pomagalo, da	sem	se jaz umaknil, če pa stopi na moje mesto kdo	A
gospod Lešnik. LEŠNIK To je morda res; a kar	sem	rekel, sem rekel. ČUREN Meni se vidi to ravnanje	A
LEŠNIK To je morda res; a kar sem rekel,	sem	rekel. ČUREN Meni se vidi to ravnanje čudno	A
morava še vašo uganko rešiti. Laskam si, da	sem	jo uganila.Karlina, srček moj, srečna in zdrava	A
Oh, mama, saj vem, da skrbiš zame bolj, kot	sem	sama vredna.Iz ljubezni do tebe se ne bom ustavljala	A
gospodu doktorju in zdaj jo hočeš snesti. Jaz sam	sem	zavezan, in ti me hočeš na laž postaviti, osramotiti	A
vso srečo; ampak žena mu ne morem biti. Ko	sem	mu nepremišljeno in prenagljeno dala besedo	A
ČUREN Ali vidiš, Emilija? Kaj	sem	ti rekel tolikokrat! Da ne beri povesti in romanov	A
bile nikdar te norosti v glavo padle. A jaz, ki	sem	tvoj oče, odgovoren za tvojo srečo, ti moram	A
razburjaj, papa! Poslušam te v vseh rečeh, kjer	sem	ti dolžna poslušnost; a kadar gre za moj osebni	A
Lešnika. EMILIJA Jaz da ga ne poznam! Sama	sem	videla njegovo plemenito požrtvovalnost in na	A
Jasen dogovor, dobro prijateljstvo. Jaz	sem	gospoda Stoparja semkaj povabil, da se dogovorimo	A
Oh, Emilija, ljuba moja, kako se imaš? Včeraj	sem	te zaman čakala. EMILIJA Oh, pustiva prazne	A
za menoj. Ampak jaz hočem imeti mir v hiši in	sem	že tudi križ naredil. LEŠNIK Jaz sem priča	A
hiši in sem že tudi križ naredil. LEŠNIK Jaz	sem	priča, da je vse res, kar gospod Stopar govori	A
koliko prinesem v zakon dolgov. STOPAR Zaupno	sem	vas pa hotel enkrat vendar vprašati.Ne zamerite	A
sedi tukaj kakor nedolžno jagnje. LEŠNIK To	sem	jaz v tej zmešnjavi tudi zares. KATARINA In	A
sreče nedolžne ljudi v nesrečo pehal? Sicer	sem	pa jaz tukaj popolnoma odveč. ČUREN Počakajte	A
STOPAR Naše Karline, gospod Čuren, kakor	sem	bil prej povedal. KOTNIK Milostljivi gospe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani