sanja (301-400)

tretji je bil razsoden in je dejal: »Ali se vam	sanja,	gospod Mohor?Gotovo ste spali.«	A
okoli glave. Mohor je zijal, ne vede, ali se mu	sanja	ali pa je resnica.Prvo, kar je storil, je bilo	A
podrhteva plamen v sveči. Mičca spi poleg in	sanja	sladko o miši, ki je prišla po zob.Zapoje veselo	A
O, saj so dobri!« Mala sestrica	sanja	in poje: »Miška z rdečimi očmi!« Vrbanček zavpije	A
Bil je miren, a nekam duševno odsoten.	Sanja,	še vedno iz sanj ponoči.Z Anžetom Rinkom da	A
« sem začudeno razprl oči. »Se ti še vedno	sanja,	kaj?« sta se mi režala brata. »Ne, vse	A
ne sramujem povedati vam, da se mi še danes	sanja	v dolgi noči, kako lovim kobilice po travah	A
/ stran 207 . / Menil je, da se mu vse to	sanja,	a če je pogledal na zlato opravljenega cesarja	A
že nekaj časa ste v tem mestu, a vam se niti	sanja	ne, da živi v tem dolgočasnem in meglenem mestu	A
od pričetka svetov. »Skoraj vsako noč se mi	sanja	o tem!« je govorila sama sebi.»Zdi se mi, da	A
ključ mu tiči pod blazino in prijetno se mu	sanja	o malvazijskem vinu in drugih dobrinah!Ha, ha	A
ti si morda še tako dete, da se ti vsako noč	sanja,	da si kraljična v pravljici in da te vsako noč	A
obvezala! Tako govorite vsi, ki se vam niti ne	sanja,	kako se v Padovi, ki je vendar mati vseh zdravniških	A
vščipni me, da bom vedel, ali bedim, ali se mi	sanja	lepo!« je Majnhalm mencal, sédal in vstajal	A
vedoč, da hodi po zemlji in da se mu samo ne	sanja	tako lepo, je živo pokimal: »Aha ... !« »Ali še	A
pozabil vso prav do dna, nič je ne pogrešam, še	sanja	se mi nikoli nič ne o nji.« »Tistega	A
ti le smeje,« je Kuralt vedel svojo. »Kdor	sanja	o bodočnosti, utegne prespati sedanjost.«	A
tistile Poberè kar na debelo požira, kadar se mu	sanja	o njih.« Francè je v zadregi drugam	A
vedečni Tone, ti rad povem, da se Poloni vse noči	sanja	o tebi, podnevi pa od nepočakanosti brska in	A
opravičeval. »Mislim pa, da se jima še zdaj rado	sanja	o lepem, mirnem meniškem življenju.«	A
Deseti brat kar verjeti ni mogel, da se mu le ne	sanja	tako lepo; grof je z očmi objemal sina in se	A
bila sladka, da je dvomil, ali se mu samo ne	sanja	tako lepo.Srce je v veliki sreči in ljubezni	A
plane na noge pa se ves trese, ne ve, ali se mu	sanja	ali je resnica.Drugega ni vedel reči, kakor	A
kakor bi jo hotel z očmi prebosti: »Kaj se ti	sanja?	« Kodrolaska ni zmaknila oči: »Nič se mi ne sanja	A
Kodrolaska ni zmaknila oči: »Nič se mi ne	sanja	in prav budno sem gledala in poslušala na kolišču	A
Ne dramijo jih skrbi. Še	sanja	se jim komaj, kaj grozi vsemu Velikemu jezeru	A
Pa kaj to! Meni se nekaj drugega	sanja!	« Konjski mešetar naslonil je glavo ob roki in	A
Tončkovih neko zlobno veselje. »Meni se tudi nekaj	sanja!	« deje po kratkem premolku. »Kaj?« vpraša Tonček	A
vzglavje, da se človeku kaj pridnega in prijetnega	sanja!	« »Kako veš, od kod imam to pismo?« vpraša čudé	A
Bog te obvaruj in naj se ti o sami ljubici	sanja.	« Rekši, odide.	A
Idi zdaj spat! Naj se ti ne	sanja	o njem, moraš ga znemar pustiti.Če ti je še	A
zapeljalo, da vse to ni resnica, ampak da se mu le	sanja.	Kakih šest mož, čudovito napravljenih in oboroženih	A
je stal osupnjen, potrt, menil je, da se mu	sanja	ali pa da se je ves svet zoper njega zarotil	A
da, še moža ne, ki je prej ž njo hodil. In	sanja	se mlademu možu vse drugo kakor to, da se zdaj	A
pač čudna deklica, vedno mi je na mislih, še	sanja	se mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo	A
ti? Izpregovori, da bodem vedel, da se mi ne	sanja,	kakor se mi je že tolikrat sanjalo, da te imam	A
tisti, ko sem bil; mislil sem, da se mi vse le	sanja.	Kmalu pa se mi kri umiri, začnem premišljati	A
nas straši,« je brž povedala Manica. »Tebi se	sanja,	« jo je zavrnila sestra. Anca pa je iz prepadlih	A
hudi na Marka. Morebiti se pa res meni samo	sanja.	« In Anca ni videla, ali bi se jezila na ovčarja	A
kranjskim vozarjem, kakor pridejo daleč, še ne	sanja	ne.In bi rekli možje, ki razumejo, kaj so barve	A
poznal, ni veroval, ali je res ali se mu le	sanja,	da je surovim rokam pod oblast prišel, da ga	A
belemu dnevu. Marko je zopet mislil, da se mu	sanja,	a oni drugi si je bil popolnoma svest, da sta	A
na snažni postelji ‒ in mislil je, da se mu	sanja.	A ko se vzkloni polagoma in skozi okno ugleda	A
omotnega sestanka. Zdi se mu vse kakor môrna	sanja;	vendar, da je bilo vse resnica, pričajo vžgana	A
in Karibda nekdanjo svojo strahotnost. Tukaj	sanja	o stari slavi Ravena in še vedno slovi učena	A
Prav spominjaš pa me Shakespearovega igrokaza ‚	Sanja	iz kresne noči’, kjer vilinska carica Titanija	A
najboljše, celo nekaj koristno mamilo, ker je	sanja	najpodobnejša istinitim pojavom vašega življenja	A
prikazen po trditvi Abadonovi ni bila zgolj	sanja.	Starček dé prijazno in sočutno: »Blagost ti	A
ostrmi pred najmanjšo oviro, zgolj sladka, boječa	sanja,	ki omedli pod najtanjšo meglico.Pokazala se	A
Zaspal sem. Mlad človek	sanja	i bedeč, zakaj ne bi speč.Sanjalo se mi je to	A
povem koga. Ne verujem sicer v sanje, a ta	sanja	me je toliko oplašila, da ne naredim stopinjice	A
vam razodenem, kar vem, kar slutim, kar se mi	sanja.	Kadar vam tako izročim in odklenem vse sleherne	A
zaupanje v zakrito bodočnost ostane zgolj lepa	sanja,	dokler Bog človeka ne preustvari.Kaj takega	A
rekel v začetku tega premišljevanja, da je zgolj	sanja,	da kdaj dospejemo do zlate dobe, ko bo vsakdo	A
Zdaj jo skrbi, kaj bo s kmetijo. Vsako noč	sanja,	da jo je Bogataj že pobral, njo, očeta in Agato	A
nič ne pomenijo; ne te ne druge. Človeku se	sanja	ponoči, kar je mislil čez dan.« »Tako govorite	A
ne verujete ničesar, kar vam ne gre v glavo.	Sanja	se nam, kar smo mislili čez dan, praviš; kdaj	A
zdihujoč; povédi, naj mi sladko spava, prijetno	sanja;	lahko noč! O srečna ‒ katera si že bodi!	A
Mimo sobane gredé, kaj vidim? Ali se mi	sanja?	V kotu na divanu na pol sede na pol leže, sloni	A
uverjen, da še spi in da se mu o ti sreči samo	sanja.	Mel si je oči pa se oziral, otipaval sebe in	A
na Janeza zaradi svojeglavosti? Ali se ti mar	sanja?	Mladina ima prav, da je bolj uporna in svojevoljna	A
zaspal. Nadlegovala pa ga je jako neprijetna	sanja,	zdelo se mu je, kakor da bi ga bila kača pičila	A
zjutraj prebudi, pravi: ‚Hvala Bogu, da se je	sanja	zlagala in vstajam živ in skoraj tako zdrav	A
takih reči, o katerih se mu treznemu niti ne	sanja.	Pri bokalu znajo Slovenci hrvaško, nemško, italijansk	A
zdaj tako lepo in mirno v sosedni izbici in	sanja	morebiti krasne sanje in se smeje v tistih sanjah	A
Nato pa je odšel. Danijelu se je zdelo, da	sanja.	Mrzel znoj mu je stopil na čelo in sklonil je	A
vprašala v polsnu, da bi se prepričala, če se ji ne	sanja.	»Saj veš!« ji je tiho odgovoril Janez	A
grmele in treskale granate. »Eh, beži, beži,	sanja	se ti,« je dejal zasmehljivo komisar Nedeljko	A
življenje kakor ti kot komisar. Tebi se niti ne	sanja,	da imajo nekateri borci in mitraljezci ljubezni	A
Spanec ga objame. Kmalu zaspi in	sanja	o grebenu, Kopalniku in Ulaki. Sneg pada mirno	A
teden bi jih jedli, ker so debeli.’ ‚Se vam	sanja,	’ sem jim odgovoril.‚Vi bi vole pojedli, jaz	A
veje sklanja; hrastov gozdič na pobočju griča	sanja.	S travnikov diši po senu in kopicah; žitno klasje	A
je v srebrno mesečino. Vse počiva, spi in	sanja	‒ v temni hosti slavček še prepeva pesem o	A
Zelena bilka se ziblje in koplje v njem, roža	sanja	in kima s povešeno glavico, mak maje svoje veliko	A
ona, črnogledka in visokostaska, še čuje, še	sanja	in še čaka.Tostran pota in tostran njenega zelenega	A
ostavila materine prsi! Mlada je in neumna,	sanja	se ji in blede, pravo življenje ji je še tuje	A
beli mali kužek, zvit v klobčič. In o njem	sanja	Fronek. Gre po zeleni poljski poti med travniki	A
Zorana, »v katerih človek lahko misli in misli,	sanja	nazaj in sanja naprej in gleda vedno z odprtimi	A
človek lahko misli in misli, sanja nazaj in	sanja	naprej in gleda vedno z odprtimi očmi v te zvezde	A
beli mali kužek, zvit v klobčič. In o njem	sanja	Fronek. Gre po zeleni poljski poti med travniki	A
Upa, da Raf ne bo česa zasumil. Kolikokrat	sanja	o Evi: v naročju jo drži, ljubi se z njo, šepetata	A
kdove zakaj zaprti v oklepljenih bivalnikih.	Sanja	o svitanjih in sončnih zahodih, ko se na nebu	A
govoril s teboj. Še nekaj se mi vse bolj pogosto	sanja:	da zunaj naselbin sploh ni mrča, da Zemlja ni	A
jutro je zelo podobno jutrom, o katerih se mi	sanja.	« »O kakšnih jutrih se ti sanja, dragi?«	A
katerih se mi sanja.« »O kakšnih jutrih se ti	sanja,	dragi?« »O jutrih, ko se najprej nalahno razsvetli	A
mojim govorjenjem: kdo ve, če se ni v njegove	sanja	priklatila kakšna jauha in zdaj prisluškuje	A
Angel je živostroj. Nima čustev, ne ljubi, ne	sanja,	skratka ni človek.« »Vso človeško znanost in	A
Naredim mu lepe sanje, Iksia. Naj	sanja	toplo posteljo in brhko mladenko ob sebi.Še	A
vpije in se ščiplje v lica. Reci mu, da ne	sanja,	prosi Lira.Jaz mu ne morem...	A
ženska... Tudi zdaj se bojim, da se mi vse skupaj	sanja.	« »Vzemi si diamant z mojega popka...	A
spuščata po drevoredu cipres v mesto. Še vedno	sanja	o osvajalnih pohodih. Našel bi rad nove sovražnike	A
dromidski kraljici. »Kdo je zdaj buden, kdo	sanja	?« »Samo kadar se človek zbudi v sanjah, je	A
Če ne bi bilo Angela zraven, bi mislila, da	sanja.	»Prihaja obisk,« reče zbranim.	A
Snežno kopel? Nora je, o kakšni snežni kopeli	sanja?	Ne misli menda, da se bom slekel in valjal po	A
kjer se kuha ta časnikarska umetelnost. Še	sanja	se mi ne, pri kateri veličini ima zaslombo ta	A
požvižgajo, o oliki in spodobnosti se jim še	sanja	ne. »Čudno,« je spregovorila po premisleku.	A
mislil, da je narkomanka. Vede se, kot da se ji	sanja,	motnje v govorici ima, zatrdno jemlje mamila	A
Še bom prišla ‒ so sanje. Mana je	sanja,	starostna sanja pri petdesetih, kakršna je lani	A
prišla ‒ so sanje. Mana je sanja, starostna	sanja	pri petdesetih, kakršna je lani zagrabila zunanjepolitičnega	A
klub, tudi tega smo poplavili novinarji ‒ in	sanja	o svojem velikem besedilu.Pa dvomim, da bo kdaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani