‒ In da boš pomnil in se znal ravnati, vedi, da sem arhidijakonu zaupala marsikaj in da ti je po mojem moledovanju močno ugladil pot do srca očetovega in ‒ hčerinega.« »Ema, sestrica naša, vščipni me, da bom vedel, ali bedim, ali se mi sanja lepo!« je Majnhalm mencal, sédal in vstajal in kakor omoten hacal po sobi. »Le stoj, ščipal se boš lahko s Turjačanom!« je Ema dejala, kakor da se je domislila nečesa prav važnega.