»Kakov norec je pa prišel sem?« vpil je nekdo in že je stal velikanski fantin pred našim Markom in ga zleknil kvišku ter potem pred vrata na prosto, kjer se je jutranji mrak že umikal belemu dnevu. Marko je zopet mislil, da se mu sanja, a oni drugi si je bil popolnoma svest, da sta prebujena oba. »Čigav pa si, ti ‒ duša pritepena?« vpil je oni napol jezno, napol radovedno.