nova beseda iz Slovenije
moja? . / . / stran 82 . / O kakšni volji | sanja | kamen v tem zidovju?In črv, ta ropar večnosti | A |
Eni seveda bedijo. Ampak večina spi in | sanja | o domu in ženskah ...O politiki tu nobeden več | A |
in ženskah ... O politiki tu nobeden več ne | sanja. | Vzame aparat, prši po prostoru, odhaja. | A |
napumpate tisoč. MAREK: Ne vem, kaj se tebi | sanja. | DEDAL: Vseeno polzi navzdol. | A |
kakšni sončni klopi v parku ... včasih sc mi | sanja, | da sem v sanjah na klopi, a gorjača,palica, | A |
zgodovine, me zmeraj spomni: Jula, tebi se ne | sanja | ... šla sem, sem bila še nekje vmes, ne spomnim | A |
izkusil v življenju užitke, o katerih se vam še | sanja | ne. SONJA: Ne govorimo o tem, Albert. | A |
nemiren sen. FRANC: Kdor ima nemiren sen, ta | sanja. | Sanjal si. | A |
zakaj si zardela? EMILIJA Tebi se nekaj | sanja. | KARLINA In te sanje si jaz takole razlagam | A |
ona še vedno rada tam živela? ON (tiše): | Sanja | o vodi. ANDREJ (nepričakovano skoči pokonci | A |
človek in hitro se postára, če brez nehanja | sanja | o solncu in ga nikoli ni gledal z živimi očmi | A |
KANTOR: Kaj še, prijatelj, kaj še! Ali se vam | sanja? | Se nasloni na mizo, govori veselo: Saj vas | A |
Francka! FRANCKA: Jezus, Nina, kaj se ti | sanja? | NINA se trese in se ovija Francke: Ves bled | A |
velikrat, ali sklonil sem hrbet. VRANČIČ: | Sanja | se mi, da to gospostvo ne bo trajalo več dolgo | A |
mislila o tem otroku. Roké drži v naročju in | sanja | ... sanja.Ko bi je ne vzbudila, sedela bi ves | A |
tem otroku. Roké drži v naročju in sanja ... | sanja. | Ko bi je ne vzbudila, sedela bi ves dan takó | A |
slaščic.) Čez svétnikov kučira nos čestiti in | sanja | se o novih mu častéh.Poščegetá s peresom petelinjim | A |
Poščegetá s peresom petelinjim nos župnikov in | sanja | se mu koj o boljši fari.Vozi se čez tilnik vojakov | A |
o boljši fari. Vozi se čez tilnik vojakov: | sanja | se mu o pobojih, zasedah, barikadah, damascenkah | A |
grofu Parisu; kaj ni dejal tako? Ali se mi le | sanja? | Ali si morda v blaznosti domišljam, zató ker | A |
vzpne do visokega prestola, o katerem rod njegov | sanja, | ali pa če nesrečen pade nizko do vsakdanjega | A |
gaj; O njenem presladkem objetji On sladko pač | sanja | sedáj. Ne sánjaj o lipi cvetoči, Moj javor, | A |
veríga, Blisk pa mu iz démanta šviga.« »Zmaj | sanja | o starih ti dnéh, Ko prežal po hostah je téh | A |
klanja, in od srca se ji toži. Strmi na dete in | sanja | o boju ljutem, o moži ... Vitovčeva smrt Zapaljena | A |
poslednjo. . / . / stran 53 . / Kresnica | Sanja | bedni siromak: kje so tista srečna tla, skrivajoča | A |
Kaj si čutil v lepih krajih, kjer ob mirti | sanja | lovor? »Tugo po domačih gajih.« | A |
naznanja, moja ljubica sladkà prelepe sanje | sanja. | Vsaj eden njenih svit oči, vsaj eden vzdih nje | A |
VIII Kot na majke prsih belih detece nebore | sanja, | tukaj v krajih osamelih voda ziblje čoln brezdanja | A |
Čuj! Tihih, bližajočih se korakov kot lahka | sanja | ona gre mimó. Oj, dober večer! | A |
stoji samotna uta,« tako je rekla, dražestna kot | sanja. | Rad vedel bi, kaj té oči žarijo, rad slišal | A |
vsega pisanja, tvoja duša, ki zdaj o bodočnosti | sanja, | prekrasnih dneh, je album brez peg in črk! | A |
VRABEC SPOMLADI Sam ne vem, se mi ne | sanja: | Kakor v rojih se bučele pridrvijo s kotov | A |
TRAGEDIJA Kaj‐li | sanja | v jasni lepi noči, sam, otožen v svoji temni | A |
In vztrepeče ... ”Ali se mi | sanja | ...?“ Trudna, bleda ljubica nekdanja tiho | A |
NOČNI, POZNI URI Kadar v nočni, pozni uri | sanja | zemlja mračne sanje zatopí se moje srce | A |
pogleda ona in vsi trije obmolčimo; luna | sanja | tam visoko, sanja tiho v dnù valov. Nad | A |
trije obmolčimo; luna sanja tam visoko, | sanja | tiho v dnù valov. Nad menoj se prva zvezda | A |
hrepenenje diha ta rosni mrak. Na jasnem nebu | sanja | luna, pod nebom sanja tihi svet, ta bajni | A |
Na jasnem nebu sanja luna, pod nebom | sanja | tihi svet, ta bajni večer jaz bi sanjal | A |
grobu spi tvoja in moja vesela mladost. | Sanja | tam bajke o duhu vijoličnem in nad njo | A |
pogleda ona in vsi trije obmolčímo; luna | sanja | tam visoko, sanja tiho v dnù valov. | A |
trije obmolčímo; luna sanja tam visoko, | sanja | tiho v dnù valov. 2 | A |
repenenje diha ta rosni mrak. Na jasnem nebu | sanja | luna, pod nebom sanja tihi svet, -- ta | A |
Na jasnem nebu sanja luna, pod nebom | sanja | tihi svet, -- ta bajni večer jaz bi sanjal | A |
grobu globokem spi -- sentimentalnost. | Sanja | tam právljice v duhu vijóličnem, a nad | A |
več me ti? Zašumelo je drevó, luna | sanja | na poljáni ... Oj ostani, oj ostani -- | A |
jutro, na véčer očedi, umije; žveči, melje, | sanja, | snuje, stopica v službo, razmiguje ude ‒ vse | A |
potuje sam nad morji in grobovi ‒ črni vran ne | sanja | sanj uklenjenih z okovi ‒ črni vran ne toči | A |
kamin. . / . / stran 22 . / V parku Samotno | sanja | drevored svoj dolgi, mračni sen. Pod tihim nebom | A |
o tebi, ni misel svetla če sanjam o tebi, je | sanja | zla. Ko z znakom krvavim, kot tema in bridkost | A |
polnih borb, polnih ječanja! Tiho, tiho dalje | sanja | noč z bleščečimi očmi. Srpan Že dan za gorami | A |
jutranji hlad, v meglo še dežela zavita, in | sanja | še stari grad. Na daljnem, zbledelem tam vzhodu | A |
polkrožno pod obok, kjer z vlago prepojene črnobele | sanja | naplavljenih počitkov spletajo iz humusnih tihožitij | A |
preziral vsakršen vpogled ... Tebe Sonja, Sinja, | Sanja, | Saška, Svinja, Svoboda, Spevnost .... ... o vse | A |
so mrzle, a sijoče. Hrepeneča pesem bedi in | sanja | z odprtimi očmi.Izza mračnjaških lis, ki lazijo | A |
zračnem etru, sam šteje zvezde neznane in budno | sanja | o vetru. Pok pomladi Sprehajalna drevesa me | A |
obraz? Kdo poje pesmi, kdo razliva Sočo, kdo | sanja, | kdo joče, kdo tava med črkami, kdo meče žarečo | A |
Zatisnil si, revež! trudne oči, O materi se ti | sanja; | Bog ti jo tolaži, saj se mi zdi, Ne boš se zbudil | A |
. / . / stran 48 . / SVETA ODKLETEV Sen | sanja | srce moje zlat: odprto je nebo in ven se usiplje | A |
njo se vrsti ‒ oj kolika, kolika sreča! To | sanja | pol speč in bedeč na pol, a vse bolj jo spanec | A |
O tvoje bele roke! Kot | sanja | šumeča greš mimo! Opuščene Opuščene bodo stare | A |
polnoči. Listje ni zganilo se, kakor da še | sanja, | samotno ob bregovih se zeleno sklanja. Vse noči | A |
(Sonce gori.) Kaj | sanja? | Razumem. | A |
sivim čelom hiše ‒ noč je pokrila ravnino. Mali | sanja: | krompirček, ne eden ‒ polna skleda.‒ | A |
za temno vasjo raztrgana sivka Beda. Drugi | sanja: | krompirček v oblici mrzle ročice ogreje.‒ | A |
da bi jih zopet zacelila. V njegovih mislih | sanja | sebe, ko dih skrivnosti daje krila, ki zamahujejo | A |
biriče, odjemlje tuje grehe, tuje muke. ... ta | sanja | in živi visoke štuke. Ta sanja in živi visoke | A |
živi visoke štuke. . / . / stran 177 . / Ta | sanja | in živi visoke štuke, se valja s hlapci hlevskimi | A |
zavzdihnil in železna postelja je škrtnila. » | Sanja, | « je rekla mama. Potem je bilo spet vse tiho | A |
preozkosrčni, egoistično majčkeni, in se nam niti | sanja | ne, da bi se vživeli v usodo mlade deklice, | A |
se človek približal ideji dobrote, o kateri | sanja, | odkar se je zavedel svojih zmogljivosti.Tedaj | A |
kakor kraška kri v nji. Saj, in to, da ves čas | sanja | samo o potovanju, je razumljivo, ker pravzaprav | A |
intimnega, odmišljenega ozračja, on pa zelo rad | sanja. | Kaj, Momi? | A |
ga začudeno pogledala, češ spet se mu nekaj | sanja. | Peter Majcen je razumel njen pogled | A |
visokoleteče ali pregrešne: že trideset let | sanja, | kako se bo priženil na bogato kmetijo.Teh sanj | A |
nasmehu, kakor bi hotela reči: Reve, vam se še | sanja | ne, kaj vse se dogaja v širokem, svetlem svetu | A |
noč je pokrila ravnino. Mali | sanja: | droban krompirček, ne eden, polna | A |
raztrgana sivka Beda. Drugi | sanja: | krompirček v oblici mrzle ročice | A |
sramežljiva, da bi ga vprašala. »Ali se ti | sanja? | « je rekel macesen.»Saj kamen ni ranjena žival | A |
misli na tisto, ki jo je imel včasih, ali pa | sanja | o lepih dnevih, ki so umrli in o bodočih, ki | A |
govorijo samo zatohle pobožnjakarice, ki se jim še | sanja | ne, koliko živih dvomov je v bistri otroški | A |
se mi, da mlad človek mora sanjati, pa čeprav | sanja | same nemogoče, nedosegljive stvari ...Ha, če se | A |
Mojemu Jezusu. Angelca gre po vodo in se ji še | sanja | ne, da je Stane, ki je že strohnel na Španskem | A |
Vladimir se je začudil. Tedaj ni vedel ali | sanja | ali bedi.Kako? | A |
Je blodnja, se je zgodilo? Je | sanja | sredi ravne in vroče ulice, ko obrazi hodijo | A |
potovanjem skozi mirujoči čas v knjigah. Včasih | sanja, | ne sam, v Sebastijanovih arkadah v Salzburgu | A |
Nemara pa so sanje, je pomislil, nemara pa se mi | sanja | ta temna gruča hiš in ta pasji lajež, ta potok | A |
Mislil je: Iz česa so sanje? Ali je | sanja | to veslo, ta ladja, ti ožgani hrbti vsenaokrog | A |
je zadovoljno blisnila Otu misel, temu se še | sanja | ne, kakšna umazana laž ga čaka. Rdečebradec | A |
neusmiljeni kralj... To ona ve, vsako noč se ji | sanja, | kako Herodež stopa čez otroška trupla...Na pamet | A |
oblečen leže na posteljo. Ko zaspi, se mu | sanja, | da se pri Barkovljah potaplja v morje. | A |
sprememba v njenem življenju, čeprav se ji še | sanja | ne, v kakšnem obsegu.Romarji, ki so prišli z | A |
sanjah in še to samo, kadar je na tujem. To se mi | sanja, | je pomislila Katarina, kakšne čudne sanje. | A |
Simon sam, morda res že spi na travi, nemara | sanja | blago sliko, zgoraj so beli oblaki, pod njenimi | A |
globoko si padla. Ko bi vedeli, kaj se njej | sanja, | je mislila v sanjah, je ne bi samo izpostavili | A |
večno vas spremlja kazen za nepokorščino, še | sanja | se vam ne, kakšna je ta pokora, do zadnje ure | A |
uri, ko poleg njega leži ljubljena ženska in | sanja | ali pa prav tako bedi za svojimi zaprtimi vekami | A |
težek nespečnež. Prizor poznamo: Katarini se | sanja, | da jo neki moški počasi slači.Morda se dogaja | A |
take so bile njihove učenosti, o takih stvareh | sanja | smrčeči človek na postelji: forsira neko ledenomrzlo | A |
reke... nikoli se mu ne . / . / stran 335 . / | sanja | o Katarini, tu je hidravlični hlad... tudi Katarinin | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |