nova beseda iz Slovenije
to, še zmeraj ni vedel, ali bedi, ali se mu | sanja, | ali jezdi pred stotnijo, ali plava na črnem | A |
ga imaš, spremeni to, če je res. In če se mi | sanja, | me prebudi. Oni nima usmiljenja: | A |
Kako se obnaša? Kaj | sanja? | Od kod se je v meni vzela taka hudobija, tako | A |
Frenk, naenkrat se je zgodilo, ko da se mi | sanja. | Frenk: Ker prava baraba, to mi lahko verjameš | A |
To je res, je rekla. Bolje, kot se lahko vam | sanja. | Rekel je, da morda obstajajo še kakšna pisma | A |
kje je, ali tu ali nekje drugje, ali se mu | sanja | ali pa je res na odru v nekemkraju, katerega | A |
kje je, ali tu ali nekje drugje, ali se mu | sanja | ali pa je res na odru v nekem kraju, katerega | A |
Melanholik kot globoka figura. | Sanja | in je žalosten.Ni res. | A |
spanju. To je zato, pojasni Martin, ker se mu | sanja, | da se vozi z gospodarjem po Mississippiju. Martin | A |
»Vsako trezno noč.« »Mojemu psu pa se | sanja, | da se vozi z menoj na ladji. Pravzaprav se to | A |
se vozi z menoj na ladji. Pravzaprav se to | sanja | meni.Ampak zanesljivo tudi njemu. | A |
Sanje natakarice Debbie. | Sanja. | Debbie sanja.Takoj ko neha delati v baru, takoj | A |
Sanje natakarice Debbie. Sanja. Debbie | sanja. | Takoj ko neha delati v baru, takoj ko se izteče | A |
njena zadnja ura, začne sanjati. Kadar Debbie | sanja, | pravi Martin, takrat je iron magnolia, kot | A |
težka oblomovska glava počiva na prednjih šapah. | Sanja | se mu, da se z Martinom vozita po široki reki | A |
tleh ječal Jaroslav. Pomislil sem, da se mi | sanja | in da te sanje ne pomenijo nič drugegakot to | A |
je pomislil deček v postelji, ki se mu vse to | sanja, | in spravili me bodo v tisti kotel, v tisto veliko | A |
Dlje časa, ko sem tu notri, pogosteje se mi | sanja | o krajih, kjer sem kdaj bil.Dlje ko sem notri | A |
»Stoka. Jebač, cinkar, o deklicah | sanja. | «Oblast, ki jo je imel naenkrat, mu ni dala miru | A |
grozite? Ti še ne veš, kdo je Mrak, tebi se še | sanja | ne.« Dosti sem si upal. | A |
Zakaj govorim v snu. In zakaj se mi | sanja | o Odesi.Toliko razburljivih stvari sem doživel | A |
Dominikana, predmestja Marseilla, meni pa se | sanja | o neki kuhinjski pastorali, o najbolj mirni | A |
sveta, ko Menahem zasede Masado, ko se Herodu | sanja, | kako mu kljuvajo oči.Svet je nor od začetka | A |
Sanjaš o njej. Kdor o nekom vsako noč | sanja, | ta vsako noč ljubi.Ne ljubiš mene, tisto Rusinjo | A |
ga je želel vprašati. »Se ti zadnje dni kaj | sanja? | « »Če se mi kaj sanja?« je Vardžo zavpil nazaj | A |
Se ti zadnje dni kaj sanja?« »Če se mi kaj | sanja? | « je Vardžo zavpil nazaj, da bi preveril, ali | A |
in ga nerazumevajoče gledal. »Ja - se ti kaj | sanja, | zvečer, ponoči, ko spiš?«Neprepričljivo je zmignil | A |
pa se je čedalje bolj odmikalo. Ni vedel, ali | sanja. | Počutil se je kot osel, ki ga vodijo s korenčkom | A |
kilometrov na uro, in najprej je pomislil, da | sanja. | A ni! | A |
Prvi spregovori Rožanec: »No Juri, ali se ti še | sanja | o žandarjih?Danes mi je pravila stara, kaj ženske | A |
eno kolo, ko prideta mladeniča do mlina. » | Sanja | se mu,« pravi Miha, »ali je pa rosa nanj padla | A |
treba nikomur praviti. Premec, meni se včasih | sanja, | da ste vi enkrat pri nekem znamenju nekemu ubežniku | A |
Kaj ti hodi na misel! Meni se kaj takega še | sanja | ne.« »Ha, ha, saj je res neumno. | A |
Zazdelo se mu je, da se mu je ves dogodek | sanja, | in razveselil se je tega dozdevka.A veselje | A |
in kakšnega slavnega moža ima, se ji niti ne | sanja. | «Škorec je obesil koso na vejo, se zravnal pokonci | A |
pa si ti?« je dejal. »Oh, vidiš, da se ti še | sanja, | « je dejala žena.»Svojega Mirka boš vendar poznal | A |
Gospod Ponižen, premislite, kaj govorite! Vam se | sanja. | Zaradi česa pa naj bi vas bil ovadil?« | A |
Iz glasu je zvenelo očitanje. ‒Kaj se ti | sanja! | ? ‒ je vzkliknil fant.‒ Popolnoma resno mislim | A |
zažarijo večerni oblaki počasi kot mlado jutro ki | sanja | ko v stari kapeli pozvanja tako se imava in | A |
jo je skušal priklicati, se ji je zazdelo, da | sanja. | Nato je le znova prisluhnila in je takoj vedela | A |
ga je nato dregnil ‒ se mi pa že pomalem | sanja, | kam je minila! Deček se je vznemiril in dvignil | A |
ženah in o belem kruhu se ti, Cigan, lahko le | sanja! | Pa še v sanjah ti zagotovo nobena ne bo dala | A |
najprej le glavo. O! je dahnil, misleč, da | sanja. | Kaj pa ti? | A |
potem zares začelo, se je zmeraj spomnil, da le | sanja. | In se je zbudil. | A |
razmrščeno cvetno homatijo, se je njemu podirala | sanja, | se mu je razsipala v nič živoživa podoba iz | A |
starih prepirov z veroučiteljem na šoli; ne | sanja | se mu več o Adamu in Evi in njuni neovirani | A |
pritisk je čutila v prsih. Uresničujoča se | sanja | in prekipevajoča srečnost, edinjenje s to srečonosko | A |
predela in od besede do dejanja se človeku mnogo | sanja. | Ako inadniki ne delajo za nas, kdo naj dela? | A |
bi ne mogel mirno spati. Itak se mi mnogokrat | sanja | o mrličih in pogrebih.« »To je dobro znamenje | A |
mirno na straži, gleda v krasno slovensko noč in | sanja | o svoji ljubi.In mene siromaka tipajo z ježevimi | A |
veš, da ne pišejo zastonj! Ti, ki se ti toliko | sanja, | bi tudi lahko kaj napisal, ne bi ti škodovala | A |
tem se zbudim. Pa koj zopet zaspim in se mi | sanja, | da odhajam z doma s klobukom na glavi in z dežnikom | A |
brez slovesa!« Ali ni čudačudno: človeku se | sanja, | da sanja!Meni se to zdi strahovito zanimivo | A |
slovesa!« Ali ni čudačudno: človeku se sanja, da | sanja! | Meni se to zdi strahovito zanimivo. | A |
raztrgani. Torej prosim: sanjal sem, da se mi | sanja, | da sanjam! Neverjetno! | A |
Meško in vsi, potem se jim lahko kaj boljšega | sanja. | Če bi jih pa pitali z močnikom, kakor ti mene | A |
betlehemski!« je rekel Zoran. »Še v sanjah se mi ne | sanja, | da bi take sanje sanjal, kakršne pišem. Sanje | A |
je plaho, ponoči jo preganjajo hude sanje. | Sanja | se ji rado o levu in na podlagi vsakokratnega | A |
celo zakinkal ‒ reč je čudna ‒ in morebiti ‒ le | sanja. | Sanja, da stoji ženska prikazen v durih. | A |
zakinkal ‒ reč je čudna ‒ in morebiti ‒ le sanja. | Sanja, | da stoji ženska prikazen v durih. Ženska, kakršnih | A |
ni v Kosezah, in baš zato je Smuk sodil, da | sanja. | Odpiral je oči, da se mu je gubalo čelo, in | A |
»Gospodar, da se Bogu smiliš! Ali se ti kaj | sanja, | kod in koliko imamo posejanega, kje in kod danes | A |
Slovenci pojdimo spat ‒ morebiti se nam kaj lepega | sanja! | Prvenstvo!« | A |
kraguljčkom ‒ ali je mogoče, da se človeku kaj takega | sanja? | ‒ in je rekla: Zato ker ste vi, je rekla, tale | A |
dovoljenje za čez morje? O ti buča otročja, kaj se ti | sanja | o svetu?Zlato boš šel kopat, ti vrabček ti goli | A |
skoraj preveč. Reči vedó, ki se nama niti ne | sanja | o njih, ženi in meni.Morebiti da se sanja gospodom | A |
sanja o njih, ženi in meni. Morebiti da se | sanja | gospodom profesorjem, nama se ne in sva pobom | A |
prečudnimi podobami. Drugo, kar se mi vedno | sanja | prijetnega, je to, da pobiram s tal denar, in | A |
Vso čast mu! Ne vem, čemu se mi tako rado | sanja | o tem dolgu in čemu sem ob teh sanjah pobit | A |
Tako je z najstarejšim. Takisto že | sanja | o smučeh naš drugorojenec, star je trinajst | A |
Zdajle gotovo spiš in naj se ti prav lepo | sanja. | Ko je vlak odpeljal, si me videla, kako sem | A |
da je pogledal Matička. »Bogve, kaj le se mu | sanja, | « se je vrnil, »ko se tako smehlja.« »Lojza pravi | A |
drugače. No, Lah bo tepen, kot se mu še ne | sanja | ne.« Tedaj zavpije natakarica, ki je stala pri | A |
resničnost ni bila več resničnost, bila je lepa | sanja. | Če si srečal sovražnika, se ti je nehote nasmehnil | A |
Pripelji trgovce, ej, skupili boste, da se vam ne | sanja, | če se potrudite semkaj!« »Pastirček, hodi z | A |
počije in zaživi sanje, ki jih tiho koprneče | sanja | vsako noč, vsak dan, vse trenutke.«In ob istem | A |
za izgubo ali za dobiček! Nikomur se še ne | sanja | ne, kaj je denarja po teh njenih tokavah.Njej | A |
Ne bo si jih ne! Nisem tako neumen, kakor se | sanja | Smrekarju.« Takole se mu je nenadno | A |
»Česa se bojim? Ali se vam | sanja? | « »I no, sem mislil, da pravda ni za | A |
Pijan je bil,« je takoj pomislila. »Niti ne | sanja | ne, kaj je govoril.« Ko je Smrekar naročil | A |
nesrečna ko svinec, ali se mi morda vse to samo ne | sanja. | Obenem se od nekod priplazi strah, da je celo | A |
pritisk njegovih prstov in jeknil: »Tebi se še | sanja | ne, kaj vse je na kocki!Če bi oni ... samo zaslutili | A |
rekla. ‘Kako naj me ima rad, če se mi niti ne | sanja, | kaj je v njegovem srcu in v njegovi glavi?Kako | A |
poljubljajo tako, kakor se našim ljubim Janezom še | sanja | ne.Janezi so na to zavihali nosove in videla | A |
bo igrala, in kljub svoji tesnobi spotoma že | sanja | o svojih igrah. Na ulici je obstala | A |
potrebuješ več. Veronika se je vprašala, ali | sanja. | Od kod ta glas? | A |
Obris antične književnosti!" "O tem se meni še | sanja | ne ..." "Saj zato sem ti v kuhinjo nastavil | A |
bi po pravem moral sam vzeti nase. »Se ti | sanja, | ali kaj?« je planil Resnik. »Zlatenica ali topel | A |
nekakšnim geometričnim vzorcem. Zazdelo se mu je, da | sanja; | da je ujet v nekakšno počasi odvijajočo in | A |
ušesa počivajočih otrok. Lovreku se je zdelo, da | sanja: | tako prijetno mu je bilo sredi toplo razcvetene | A |
boš v svoji stroki, kakor se ti danes niti ne | sanja, | še bolj pa v presojanju ljudi in življenja. | A |
njive, travniki, vrtovi ... Gotovo se vam niti ne | sanja, | gospod Gradnik, kakšno vrednost predstavljajo | A |
kakšno vrednost predstavljajo ...« »Čemu naj se mi | sanja? | « ga je prekinil Lovrek z okamenelim licem. | A |
preprostemu vojaku, ki nima dostopa vanj, niti ne | sanja. | Le od daleč lahko z razširjenimi nosnicami lovijo | A |
ne vznemirjajo, predobro jih pozna. Bržkone | sanja, | ali tokrat so sanje neobičajno žive!Žametno | A |
negotovimi koraki, kakor hodi človek, kadar | sanja | z odprtimi očmí.Srečaval je same znane obraze | A |
ki berete to zgodbo, je videl Močilnik in ne | sanja | o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor svetega | A |
danes, bogato žetev in košnjo!“ ”Kaj se ti | sanja, | Aleš?“ se je zasmejal Stržinar, krčmar, in je | A |
silnim črnim obokom, v tistem tihem mraku, ki | sanja | o večnosti, je napolnila njeno dušo zaupanja | A |
meglo se širijo travniki, pod svetlim nebom | sanja | polje, veter ga boža z rahlo dlanjó.Tiho, kakor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 4 104 204 304 404 504 604 704 804 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |