nova beseda iz Slovenije
tako svetim in globokim hrepenenjem, kakor ne | sanja | narod o izveličarju kralju Matjažu.Jaz sem dosanjal | A |
Povedali so mi, da je ta človek simbolist in da | sanja | o eterični filozofiji Maeterlinckovi. ”Narod | A |
stvari počasi in nekako nejevoljno, češ, ženi se | sanja. | Toda vedno hlastneje premetuje vso prodajalno | A |
na komolcih. V veliki sobi, krog zelene mize, | sanja | na komolcih častita družba častitih ljudi, sanja | A |
sanja na komolcih častita družba častitih ljudi, | sanja | pod predsedstvom ministra Koerberja.To je ministrski | A |
Še veliko drugega, o! Umetnikom se niti ne | sanja, | kako imenitne so njih dolžnosti in kako velika | A |
čudnih grehih, ki se nam in našemu narodu še ne | sanja | ne o njih!Ven s kanaljami, ven iz hrama slovenske | A |
ženska je sanjala o daljni lepi prihodnosti in | sanja | še danes, ko se je vse njeno hrepenenje že davno | A |
Tako zaspi otrok z lepimi igračami v rokah in | sanja | grde sanje; ko se vzdrami, zagleda igrače, vidi | A |
brati in sestrami, pogovarja se z njimi v vetru, | sanja | lepe vroče sanje pod poletnim soncem.Nekoč je | A |
jedil je takih in toliko, da se človeku ne | sanja; | nasitil bi se, če bi polizal, kar ostane po | A |
zasuknila v soncu svoja svetla bajoneta. ”Ta rod | sanja, | sem dognal; sanje pa so izvirek vsakega greha | A |
bilo, pa sem se napotil; dolgo je že, tudi ne | sanja | se mi nikoli več, ne o materi ne o bratih; in | A |
rekel Jernej. »Zadremlji, pa naj se ti nikar ne | sanja | o krivici!Lepo se pripravi, da me v svatovskem | A |
ki jih je polno podnevno življenje. Takó se | sanja | človeku na predvečer pomembnihdoživljajev, zakaj | A |
da jih vidi človek samó enkrat v življenju in | sanja | o njih, kadar se vrača v jasnem večeru iz kavarne | A |
Lejla, gleda z polzatisnjenimi očmí na cesto in | sanja. | Zakaj Lejla je zaljubljena ... | A |
tak obraz ima otrok, ki pije vodeno kavo in | sanja | o kruhu in o potici. ”Seveda so ga imenovali | A |
gore do Kórena ... III Kam lete misli, kam | sanja | spomin? Dva človeka, oba mlada, oba lepa | A |
... Kam teko misli, kam | sanja | spomin? Zatisni oči, preteklost; iz sence | A |
dramil romantika, ki spi pod istrskimi holmi in | sanja | lepe, dolge sanje; ni treba, da bi budil trudnega | A |
Verzov že dolgo ne dela več, tragedije pa | sanja | samo še v pijanosti.To je edina izprememba, | A |
sencami in izgine s sončnimi žarki, a čez dan | sanja | tiho na dnu tvojega srca? Jaz sem vedel o | A |
polumrak, ko leži človek najrajši na divanu in | sanja | in kadi cigarete, če nima na srcu pretežkih | A |
topo predse; oči so mu bile rdeče in zatekle. ” | Sanja | se ti, ker imaš težko srce ...Jaz vem, zakaj ima | A |
”Poženi vendar! Kaj se ti | sanja? | “ Sonce je zatonilo, hiše na fari so obledele | A |
tistih rjavih očeh je bilo hrepenenje, ki tiho | sanja, | kadar se ustna smejejo in posluša uho veselo | A |
da so vse moje sanje pač le sanje slepca, ki | sanja | o soncu, hromca, ki sanja o plesu ... da je vse | A |
le sanje slepca, ki sanja o soncu, hromca, ki | sanja | o plesu ... da je vse moje upanje samo tolažba | A |
vznemirjeni, in govorila je zmedeno in hitro, kakor da | sanja | v vročici.Ne mogla bi si razlagati svojega strahú | A |
veselo mladino, preklinja v srcu svojo nemoč in | sanja | o silni moči, kakor lačen otrok o maslenem kruhu | A |
svoj cilj. Podoben sem bil beraču, ki se mu | sanja, | da je bogat; zadovoljen je s svojimi sanjami | A |
začetka sem vedela, da si kakor slaboten otrok, ki | sanja, | kako bi morje preskočil, pa se zvrne v jarek | A |
kadar počiva ob zlomljeni šivanki; in o kateri | sanja | mlada žena, kadar debelušni mož smrči.Visok | A |
niso več čutile trdih tal. Človeku se časih | sanja, | da plava svobodno nad tiho šumečim žitnim poljem | A |
nečimrnost!“ se je zasmejala Fanny. ”Suženj | sanja | o cekinu in tisti cekin mu je več nego tebi | A |
nego med tisočerimi tisti godrnjavi pustež, ki | sanja | o zvezdah, zato ker gazi globlje po mlakah nego | A |
Zbogom, ti lepa, daljna, nedosegljiva! Zbogom, ti | sanja | neutelešena!Ti moje zgodnje hrepenenje, zbogom | A |
nanje, ne bo jih več. Tako storim, kadar se mi | sanja, | da sem lačen in da mi je hudo: zaspim in se | A |
Retovje skoraj prazno in ko mila zelena Ljubija | sanja | svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica | A |
pogovarjanje v mraku. Tako je bilo zmerom, da | sanja | človek toliko sijajnejšo luč, kolikor temnejša | A |
Berač, ki nima, da bi si kupil kos črnega kruha, | sanja | o silnem, nedosegljivem bogastvu; ali tisto | A |
ki gazi mrzlo žlomarico po cesarski cesti, | sanja | o prijaznem domu, o zakurjeni peči, o večerji | A |
zakurjeni peči, o večerji na beli mizi; oj ne, on | sanja | o pasji kolibi, o trdi slami, o skorji kruha | A |
zopernaturna spaka. Kdor je bil kdaj okusil ječo, | sanja | še v poznih letih vzdihovaje o zaklenjenih durih | A |
durih, o trdi postelji, o samotnih nočeh; človek | sanja | o zdavnaj preboleli bolezni; najhujše pa so | A |
več; in tvoje srce zaspí in ne živí več in ne | sanja | ...Nasloni se ob mojo ramo; saj je še daleč do | A |
prašno dvorišče in ostane v celici, zato ker | sanja | o poljanah, svetlih kakor paradiž. Ob zidu | A |
. / stran 175 . / zahoda: srce je v ječi in | sanja | o svobodnem soncu.Prvi gost, ki je spal pod | A |
okostnikih, o žabah in ščurkih! Ali se tebi kaj | sanja? | “ ” Veliko!“ | A |
umetnik, ki leži na hrbtu, strmi v strop in | sanja | -- ali pa je prijatelj, ki stoji z nožem prijatelju | A |
pa še nikoli nisem videl podob njegovih in ne | sanja | se mi, kakšne so.Počemú? | A |
kdo je za tem pajčolanom? Ali je otrok, ki | sanja | v zvezde, ali je starec, ki je prebrodil že | A |
da se lažje ogiba napornega, resnega dela in | sanja | z nekakšno pravico. Prišli so trenutki, da | A |
vzdignila trepalnice. ”Beži, beži, kaj se ti | sanja? | Tako je bolno kakor lani, ko je zakašljalo - | A |
tisto neštevilno množico, ki stoji ob strani in | sanja, | ker ne more delati. Veselo čustvo je spreletelo | A |
licih pod ogromnim izbočenim čelom. ”Zdaj se mu | sanja! | “ je pomislil Pavliček.”O žogi se mu sanja in | A |
sanja!“ je pomislil Pavliček. ”O žogi se mu | sanja | in o potici ...On vé v svojem srcu, da bo dobil | A |
kdo je stal pravkar na pragu?« »Kaj se ti | sanja, | Marko?« se je začudil krčmar. »Nikogar ni bilo | A |
posteljo in je gledal v strop. »Kaj se mi | sanja? | « Nič se mu ni sanjalo. | A |
nikdar ne, kakor sem že prej povedal. Kdor | sanja | z odprtimi očmi, ne bo se nikoli mogel povspeti | A |
nikoli mogel povspeti takó visoko, kakor če | sanja | ponoči, v spanju, z zaprtimi očmi. Ako bediš | A |
nekoliko višje, kakor duh druzih ljudij; on | sanja | in premišljuje dan in noč; in zdaj, če bi ga | A |
tedaj se je zgodilo to na tak način, kakor | sanja | človek časih, kako prijetno bi bilo, če bi se | A |
sredi cvetočih jablan ... vso to tiho srečo, ki | sanja | sama zase. ”Bog jima je dodelil dom, kakor | A |
zdela pot tako lahka, kakor človeku, ki se mu | sanja, | da plava svobodno nad žitnim poljem. Ko je | A |
In je mislil trudoma: ”Saj vem, da se mi | sanja. | Ali vendar je vse mogoče, da res ne more spati | A |
Koristilo pa ji je vsaj toliko - da zdaj ne | sanja | več ...“ Bukovec se je prisiljeno nasmehnil | A |
ljubezniv, oblagodarjen z vsemi čednostmi, ki si jih | sanja | srce.Objemal je s trepetajočimi rokami, poljubljal | A |
zdrav in mlad človek nikoli ne imel! Starec | sanja | o mladosti, otrok nikoli o starosti in smrti | A |
Sanjala sva o stvareh, o katerih človek ne | sanja | ob glasnem dnevu; kdor jih opomni v pametni | A |
da pokleknem v ta cestni prah ...“ ”Kaj se ti | sanja? | “ se je smejal Severin.”Prav nič me nisi žalil | A |
je zlovoljna in nesrečna, ker ji ne piše. Da | sanja | o njem neštevilnokrat (”Laže!“ si je mislil | A |
široko odprte in gledajo pazljivo, toda on spi in | sanja | o sinu, ki mu je umrl pred tremi leti pri vojakih | A |
moje, napol oslepelo od bridkosti, ali se ti | sanja? | Roka božja, na vekomaj usmiljena, je odprla | A |
razbolelo, napol oslepelo od bridkosti, ali se ti | sanja? | - | A |
”Obadva sta bila otroka! Le otrok | sanja | o zlatih jabolkih in medenih potokih, le otrok | A |
tako balo, ki bo za naju zadosti. Veliko se mi | sanja | o tebi, ali tako se mi sanja, da me je strah | A |
Veliko se mi sanja o tebi, ali tako se mi | sanja, | da me je strah.Rada bi že bila doma, tam pod | A |
mlada je še bila, človek bi si mislil, da ne | sanja | o drugem, nego o čokoladi, toda že je ljubila | A |
videl sem jo; kje je? -- tisti gospodični, ki | sanja | s trudnimi očmi v samoto in brezupje, tudi njej | A |
tega ne storil? Ampak o takih rečeh človek le | sanja, | zato da mu je milo pri srcu in da si prežene | A |
žgal, ker sanje berem brez luči. Nikoli pa ne | sanja | popotnik slajše, nego tedaj, ko je zunaj tisti | A |
kakor skozi platno so gledale oči. - ”Ali se ti | sanja? | “ - ”Primi!“ | A |
čedno reč!“ je pomislil. ”Ljudje pa spe in | sanja | se jim o nebesih, kakor da smo spravili najobilnejšo | A |
odmoliti in je vprašala kakor sama zase: »Ali se ji | sanja? | Kaj je rekla?« | A |
potem se ti bo pa sanjalo o smrti!« »Meni se | sanja | samo o smrti in trpljenju.Samo včasih se mi | A |
samo o smrti in trpljenju. Samo včasih se mi | sanja, | da bom velika grešnica in se šele po dolgih | A |
si v mislih, kriva si pred možem, ki trpi in | sanja, | da se vrača in te vidi ko nevesto drugega.In | A |
polmraku je opazil klečočo in meneč, da se mu | sanja, | iztegnil roko in otipal vlažno ženino lice. | A |
Marjanici je upadlo srce. »Nič ne ve, še | sanja | se ji ne, siroti, kako so jo ociganili,« je | A |
smeh kroži porodnici na ustnicah; kdo ve, kaj | sanja | Anica, kaj čuti: morda nebesa, morda smrt, morda | A |
slovo od nje, ki je bila prelepa in zadnja, ko | sanja | o davni, davni mladosti. Na vasi je | A |
Anže in položil prst na usta ter zašepetal: » | Sanja, | da je v nebesih!« Za Luko je stopila | A |
pojema v gorečnost sunkov in dremlje plaha; ne | sanja | v višine; telo je mrtvo, leno, želi iz nadležnega | A |
amen na molitev: thabiti kumi... Duhovni spi in | sanja: | Stopil je v mračno izbo. | A |
a že ni bival več v prostoru in času. Lepa | sanja | se mu je budila.Bilo mu je, kakor da sliši vriskanje | A |
tretji je bil razsoden in je dejal: »Ali se vam | sanja, | gospod Mohor?Gotovo ste spali.« | A |
okoli glave. Mohor je zijal, ne vede, ali se mu | sanja | ali pa je resnica.Prvo, kar je storil, je bilo | A |
podrhteva plamen v sveči. Mičca spi poleg in | sanja | sladko o miši, ki je prišla po zob.Zapoje veselo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 4 104 204 304 404 504 604 704 804 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |