radost (200-299)

drugačne misli in drugačne skrbi? ... Zakaj mu je	radost,	ki je slaboten in čemeren, kar je meni bridkost	A
svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril za dom in	radost	svojim najljubšim otrokom.Na obeh straneh so	A
skrivnost se je polagoma jasnila na splošno	radost	in zadovoljnost.Adjunkt se je kazal mirnega	A
zaljubljencev in nerazumljiva, komaj slutena	radost	je bila v vsi moji bolesti ... Takrat sem nastopil	A
je bilo upanje v mojem srcu in velika je bila	radost.	Zdaj vem: takrat sem govoril z Bogom; takrat	A
delež od Boga sem nosil uboštvo in bridkost.	Radost	tistih dni ni bila nič manjša od sanjave sreče	A
Da sem drugače pohabljen? Pokveka, ki je ni	radost	pogledati? Nestvor, ki je sebi v sramoto in	A
enkrat mi razodeni evangelij; prevelika je moja	radost.	“ ”Ampak vsi so prepričani, da se tiste ideje	A
Minilo je. Govori so utihnili, na	radost	trudnih poslušalcev, visoko v noč je strmela	A
prijatelj,“ je odgovoril gospod. ”Ampak vaša	radost	je moja žalost, in kar vam je razjasnilo obraz	A
njim, trpel njegovo trpljenje in užival njegovo	radost	-- kaj bi bilo z njim?Ostal bi bil čisto navaden	A
skritega v grmu. In že vnaprej sem užival zasluženo	radost;	užival sem radost, moje oči pa so bile zalite	A
vnaprej sem užival zasluženo radost; užival sem	radost,	moje oči pa so bile zalite od krvi in groza	A
predno se je ozrl name, je bila odkritosrčna	radost	v njegovem smehljaju -- tista glasna, brezskrbna	A
smehljaju -- tista glasna, brezskrbna, čista	radost	otrok, ki se zibljejo v pisani gugalnici, mogočno	A
pokazal, bi mi bili napravili še sinoči veliko	radost;	nocoj, Peter, pa so mi napolnili srce z bridkostjo	A
Malhus poprašal: ”Kaj je prav za prav greh? Če na	radost	svojega srca poljubim to lepo mlado punco, če	A
so jima bile vesele in široko odprte, sladka	radost	je bila v njunih srcih. Kadar so jima bile napoti	A
bila v njegovih besedah in Hanca je vedela, da	radost	v srcu ni zelo velika. ”Tako rad odhajaš	A
žalostne gube, toda v glasu, na licih je trepetala	radost.	”Sam si je kriv, sam se je zavrgel!“	A
se je glas po vsej globeli, poslušali so in	radost	jim je zasijala na obrazih. ”Glejte!	A
rosi okopane, tako dobrohotne, za ljubezen in	radost	ustvarjene, da je človek zardel v dno vseh svojih	A
je blizu pomlad ... Resnično: pomlad je blizu,	radost	in prerojenje!Saj ni bila zaklenjena ta mrzla	A
samotnemu žarku, koprnečemu na dnu. Ali - oj	radost,	oj tolažba! - ko je vriskaje planil kvišku,	A
... Velika	radost	je bila v Kurentovem srcu, ko se je napotil	A
pesem najbolj veselo. ”Bridkost najgloblja,	radost	najvišja!Bodi vam, kakor veleva ukaz!“	A
so mu zasijale. ”Nocoj praznujemo sami svojo	radost!	Nekdo; kaj vem kdo - tu ali tam stoji njegov	A
/ stran 89 . / gledale temno in sovražno.	Radost	je ugasnila, kakor da je bila smrt pihnila vanjo	A
pričajo, oči in besede, da je veselje njih oče in	radost	njih mati!“ Za mizo je stal trebušen, postaven	A
Kurent. ”Iz najtežje bridkosti plane najslajša	radost	- redka je ura, ne vrne se morda, izpijmo do	A
bo ljubica, kadar ji zapoješ slavo; umrla bo	radost,	kadar ji napiješ! Komaj se je Kurent tako	A
ni! . / . / stran 110 . / Luč je in Bog je,	radost	in življenje! Svetlejši iz noči zasije	A
je prinesel bogastvo, bolnim zdravje, potrtim	radost.	Razodel je malodušnim: vsa krivica je v vaših	A
pogovorih je bil velik mir, nekaljen, bila je	radost,	globoka in tiha, kakor jezero, ki počiva pod	A
razločno na čelo, kakor delo in skrb; zabriše se	radost,	še bridkost izgine, skrb udari pečat, ki ostane	A
ni dobilo dekle!“ Samo za hip se je omračila	radost	v njenem srcu.Njene oči so bile jasne in globoke	A
nekaj čudnega, nerazumljivega; lahko bi bila	radost,	lahko bi bil strah; bila je pač tista nerazločna	A
svatovščino, zakaj bi ne dveh? Stroški bodo manjši,	radost	pa bo dvojna!Daj mi roko in bodi moja žena!	A
prijazno poglej, Lojze, samo nasmej se, pa bo	radost	tudi pri nas!“ Izpraznil je kozarec, vstal	A
iz preozkega grla; pel je najbrž samo sebi na	radost	in večinoma zelo žalostne, dolgo zategnjene	A
Zato sem šel tja, da bi bila zdaj večja moja	radost	... tam sem slišal tvoje besede samo v sanjah	A
od srca ne more najhujša bolest in najslajša	radost.	Če preudari človek, koliko je zmožen trpeti in	A
navsezgodaj učila ceniti in spoštovati mirno	radost	domačega življenja. Na zimo je bilo, ne vem	A
se ne dá izreči: udati se čisto, čutiti	radost,	ki mora biti večna! Večna!	A
haljo, pod solzami na obrazu trepeče neizmerna	radost;	in sredi teh sivih sten pôlje življenje, življenja	A
daljno, daljno daljavo; zakaj vse, beli vitez in	radost	in ljubezen, vse je onkraj šumečih gozdov, onkraj	A
Stopila je na prag in takoj je videl Jokec	radost	na njenih licih in vesel mir v njenih očeh.	A
odtod, ne bom jaz tebe rešil, ne te vodil v	radost	in svobodo, -- Tinka, ti boš vodila mene!“	A
Kljukcu in zvonil je lepo in dolgo, sebi na	radost,	ne povzdigovanju na čast.Ozrl se je časih in	A
lepih pismih. Daleč bo on in blizu in veliko	radost	bova uživala ...“ Utihnila je, njene ustnice	A
Čemu bi to pripovedoval, zdaj, ko je najina	radost	tako velika?“ Gledala ni nanj, v pomlad so	A
ko sem ti rekla nekoč, v parku, da bo najina	radost	večna?Nikoli ne bo umrla, ne v srcu mojem, ne	A
in zdela se mu je še bolj pusta in mračna. ”	Radost	pač ne more skozi tiste duri!“ je pomislil.	A
je prišla, je bil ves osupel in prestrašen.	Radost	ni mogla več v to srce, ponižano, z blatom do	A
zaklenjena; tam gori večna luč, meni samemu na	radost	...“ Monna Lisa se je smehljala. ”Kaj namerava	A
bila takorekoč privatna zabava. Veliko večjo	radost,	sladko zadoščenje mučenika, ki je po dolgem	A
hlodov. To so bile slavne mesarjeve klade, naša	radost	in naše hrepenenje.Plezali smo po njih, lovili	A
in nikoli ne bo. V tisti globočini, kjer je	radost	bolest in bolest radost, tam, kjer je bil Bog	A
tisti globočini, kjer je radost bolest in bolest	radost,	tam, kjer je bil Bog izpričal večnost človeške	A
Da sem drugače pohabljen? Pokveka, ki je ni	radost	pogledati?Nestvor, ki je sebi v sramoto in ljudem	A
enkrat mi razodeni evangelij; prevelika je moja	radost.	“ ”Ampak vsi so prepričani, da se tiste ideje	A
bere brevir - vse hití mimo v pisanih podobah,	radost	in čudo očem...Tako je bilo: moja tiha, temna	A
kakor dvoje igračic iz porcelana. Zmerom novo	radost	sem imel s svojo ljubico,nikoli se je nisem	A
vesela in sanjava, neizmerno čustvena: lepota in	radost	življenja, pomladi, mladosti je zvenela neprestano	A
nizkotno bedo, ki mi je ukradla smeh z obraza in	radost	iz oči tar mi upognila hrbet še otroku, toda	A
in tudi moje zaupanje je tako majhno in moja	radost	je kakor obsenčena.Če gleda človek v davno trpljenje	A
prorokuje bojazen? Spoznal sem samo, da je bila vsa	radost	da je bilo tisto lepo velikonočno čustvo sámo	A
najinih src -- vse tisto niso bile sanje. Najina	radost,	ko sva se poljubila trudna, bolna, najino upanje	A
nama ni bilo dodeljeno, da bi uživala čisto	radost,	o kateri sva sanjala za hip v nespametnem, predrznem	A
žalost je razprostrla sence do neskončnosti, moja	radost	jih je izbrisala in če je bilo nebo oblačno	A
in zelo prezirno; v očeh pa je bila sama živa	radost.	Nenadoma je skočila ona, prijela ga je z	A
Francko je bolela glava; izginila je vsa	radost,	vse veselo pričakovanje je izginilo in nič ni	A
sem zaslutil sonce nad oblakom, je prešinila	radost	moje srce in občutil sem ves krepak, da mi grenkota	A
sinovski poljub ... Ves pozdrav en sam trenotek; vsa	radost	kakor krik, ki je nenadoma zasekal v tišino	A
Ali naj se na cesti razgalim, pobalinom v	radost	in zasmeh?Takoj, gospoda, na uslugo!	A
z obema rokama, delil je od svoje izobilice	radost	in ljubezen; tudi zdaj je delil z obema rokama	A
trenotku ni razločil, odkod in čemu viharna	radost	bosjakov, ki so se gnetli v gosto gručo, razpršili	A
to lepo minuto in hlastno in naglo smo pili	radost	spoznanja v prepolnih požirkih. Natakar nam	A
je izpreletelo učitelja Šviligoja in globoka	radost	se mu je izlila v srce.In je rekel naglas:	A
ki se kratkočasi na svojo resnično in srčno	radost	in ki živí vsaj večji del svojega dné po svoji	A
samo lepo uro, vsaj minuto! Zakaj ta posmrtna	radost	je kakor drevo brez sence, kakor pesem brez	A
je klical Marko, »nam pa vino!« Bučna vinska	radost	se je razlegla po krčmi, s hripavimi glasovi	A
dolgo: nekje, nekoč, kjerkoli, kadarkoli čaka	radost,	prijeten počitek, sladkost brez utrujenosti	A
srce pa je prišla nenadoma sveža in pogumna	radost.	Gledal je, kako se je belila megla zmerom bolj	A
tudi njegovo srce se je nasmehnilo; občutilo je	radost,	tako veliko in sladko kakor nikoli.	A
mi je samo najmlajši, mojega srca tolažba in	radost.	Pa je komaj minilo leto in obolel je tudi on	A
do praga: »Ostani, mojega srca tolažba in	radost!	«Še so se poznale rane in nenadoma so zakrvavele	A
bilo kesanje, ali je bila pritajena, bolestna	radost.	Povesil je glavo, nič ni odgovoril in je šel	A
me rajši in objemi, nama obema v tolažbo in	radost.	Saj tudi moje ustnice koprne po tvojih in obrisala	A
je obšlo nekaj kakor pritajena, sramežljiva	radost,	da je povedal, kar bi bil moral povedati že	A
vznemirilo njegovo srce: do nebes je vzplapolala	radost	in bila je podobna bolesti.Ni bilo več široke	A
kadar je čas, in pošlje na svet nezaslišano	radost,	ali brezmejno gorjé. Med jetniki sem bil	A
skleda, večerjaj z nami; zato da bo praznik in	radost	v tej hiši!“ * Pozdravljeni!	A
pridem k nji, občutim v dno srca vso tiho, mirno	radost,	ki jo more dati človeku edinole dom.Ponižna	A
”nebeško bitje“, nakar je ona v mojo veliko	radost	sentimentalno vzdihnila.-- Smejal sem se, da	A
je nadučitelj svoj glas in rekel: ”Bratje,	radost	je živeti na svetu, če živi človek, kakor mi	A
povzdignil svoj glas in je rekel: ”Bratje,	radost	je živeti na svetu, če živi človek, kakor mi	A
poljubil, je bila vse sama odkritosrčna in globoka	radost.	Ob tisti uri namreč in za tisto uro.	A
grizel v srcu, grize neprestano, pije kri iz lic,	radost	iz duše ...Pa je nisem ljubil takrat, kakor je	A
belo oblečena, s cvetjem ovenčana, smeh in	radost	na licih, in so mi prepevala pesmi o časih,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 100 200 300 400 500 600 700 800 900 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani