povest (221-320)

zvonka in resnična vsaka beseda, je imela vsaka	povest	svoje čisto živo in jasno lice, vsaka pravljica	A
”Kakšna da je vojska, to povej, Matijče ...	povest	pripoveduj!“ Matijče je razložil:	A
pust in kratek, ali bil je naslov za dolgo	povest	...”Zwei Betten!“	A
popotnik, nato pa je pripovedoval Marku tole	POVEST	O ŽALOSTNEM KONCU ALI PAŠE. Ne daleč	A
In popotnik je pripovedoval Marku dalje to	povest	o žalostnem koncu Ali paše. »Ob tistem	A
Matjaž Alenčico. - - - -« To je tista	povest	o žalostnem koncu Ali paše, ki jo je pripovedoval	A
	POVEST	O DOLGEM NOSU Bilo je v nedeljo; zelo pusto	A
Tiho je govoril in mirno, kakor da bi bral	povest,	ki mu je že zdavnaj znana in se mu zdi že dolgočasna	A
bojazen. ”Ko sem poslušala vašo dolgo in žalostno	povest,	mi je bilo hudo pri srcu, pa vendar mi je bilo	A
spominjaš na Havelaarja Multatulijevega, na lepo	povest	o Saidju?Ko se je vrnil Saidja v domačo vas	A
ne bo dolgčas in da te ne bo strah, poslušaj	povest	...“ II Tisto jutro po porodu je sedela	A
In če bi nič drugega ne bil napisal, nego	povest	o Pavlihi in o lažnivem Kljukcu ... Toda napisal	A
pogledal. ”Ti ... ali bi rad slišal prijetno	povest?	“ ”Pripoveduj!“	A
”Kako za humor? Ta	povest	je, kakor pravijo, posneta po resničnem dogodku	A
njenih lic. ”Hvaležna sem ti za to ... lepo	povest!	“ ”Za povest?“ se je začudil.	A
”Hvaležna sem ti za to ... lepo povest!“ ”Za	povest?	“ se je začudil. ”Kaj ni bila lepa povest	A
Za povest?“ se je začudil. ”Kaj ni bila lepa	povest,	ki sva jo napisala z mlado srčno krvjo, ne s	A
mlado srčno krvjo, ne s to črno tinto? Najina	povest	je vredna branja ... nama je vredna!In take črke	A
in se je sklonila globoko. ”To je -- mrzla	povest!	“ je izpregovorila hitro in sunkoma. ”Kakor da	A
je treba, temveč da je izmišljena in abotna	povest	za otroke. Prerekal pa se ni z Bogom in ne	A
Listi v roki so ji trepetali. Elektina	povest	je bila strašna zgodba.V somraku mrleče svetilke	A
»Hvala vam!« je šepetnila Elekta. »Neumna	povest!	« je pripomnila Engelberta.Tedaj jo je Elekta	A
»Ne, sestra!	Povest	je resnična.Krvava lilija sem jaz sama.«	A
je zdrav, vesel in močen fant čital žalostno	povest	ne pregibni in šibki deklici.Obenem pa je gorelo	A
nikoli res ni moglo biti.« In res je kaj čudna	povest,	ki jo zdaj na svoj način dopovedujeta Peter	A
pred tem izšel pri Mohorjevi družbi, najlepša	povest,	ki sem jo kdaj prebral o naši zgodovini.	A
za mojega prijatelja Finžgarja, da bi napisal	povest	in ni poseben greh.Za prave grehe pa bo treba	A
sočustva. Ko sem ta izraz vpeljal v slovensko	povest,	sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da	A
včasih v Loškem pogorju. Ko se pričenja naša	povest,	sta tesala pred hišo hlapca smrekovo bruno,	A
li volja poslušati mojo resnično in pravično	povest?	« »Pripovedujte, bratec Andrej!«	A
se zatečemo semkaj v črno Zalo! To je moja	povest	o kanoniku Amandu.Izpolnil sem, kar mi je nalagala	A
»Če ste že tako radovedni, pa bodi. Lepo	povest	nam je povedal gospod Andrej.Če vam bode moja	A
bil prislužil tako krvavo težko. To je moja	povest	in drugega ne vem. No, pa se tudi Repniku ni	A
»Mirujta! Naj pa iztrese Tinče tamle	povest	svojega zakona iz rokava in radi ga bomo poslušali	A
mož, nje pravi zakonski mož. Vidite, to je	povest	o mojem zakonu.No dobro.«	A
dobro.« Vsi smo pohvalili Tinčeta in njega	povest.	In gospod Andrej je dejal: »Dobro, Tine, tvoja	A
te poslušal nego ónega in lepša je bila tvoja	povest.	« »Vsakdo živi po svoje,« zajezi se Jernač izpod	A
smrek zmajujejo in tenkoušno lovijo šelest in	povest	skrivnostne hoste.Kuna skoči za veverico, godrnjavi	A
jih je sproti izmišljala, povedala ginljivo	povest	svojega detinstva in deklištva. In Martin ji	A
čislani ljudje. Ali v tem času, ko se je naša	povest	vršila, videti je bilo, da bode moški rod obeh	A
ni več v njih lasti. Tega leta, ko se naša	povest	vrši, bil je grof Franc Hohenwart lastnik	A
prešla je bila graščina ob tem času, ko se naša	povest	vrši, iz lasti zapravljivih aristokratov, prejšnjih	A
posilil. Poljak je nemo poslušal to preprosto	povest.	Smililo se mu je to nesrečno dekle in usoda bratova	A
hočemo vestno delati. Ne samo, da bi se naša	povest	čez mero in prvotni namen raztegnila, ko bi	A
zaupam.« In pripovedovala mu je potem naravnost	povest	svoje prve ljubezni in da ga je včeraj čez več	A
romanopisec Walter Scott, staro pravico, da svojo	povest	začnó v krčmi, to je v tistem shodišču vseh	A
krčmarja, Peharčku po duhu sorodnega, pozneje v	povest	vplesti; to pa menda ne gre, da bi se sem ter	A
plemenitniki znane severne dežele. Ko se naša	povest	začenja, bil je Benjamin že čez petdeset let	A
ime. Zavoljo te vere sem že dostikrat, kar sem	povest	o desetem bratu izvedel, premišljal in dejal	A
Obrščanje, ki so bili tačas otroci, ko se je naša	povest	godila, trdijo, da niso razen desetega brata	A
tudi jaz naravnost povedal, da ima pričujoča	povest	med drugimi slabostmi ravno na tem mestu znamenito	A
dar iz kozarca in brž je bil pripraven svojo	povest	praviti. »O svoji ženi naj pové, zdaj smo na	A
da boš tudi ti vedel, kdo sem jaz.« Ker je	povest	Martinkova precejšno dolga, stavimo jo blagovoljnemu	A
prič in dokumentov, po katerih smo to istinito	povest	snovali, z drugimi imenitnimi rečmi vred izgubilo	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) DOMAČA	POVEST	IZ PREJŠNJEGA VEKA 1. HLAPEC IN GOSPODAR Ako	A
imel tako pamet, da bi si bil mogel Oralkovo	povest	do besede zapomniti, rad bi jo bil častitim	A
katerih nam pripoveduje divne reči pripovedovana	povest	ali kronika pisana. Naposled se začujejo tihe	A
POLITIČNEGA AGITATORJA 83 . / . / stran 4 . / GOLIDA	POVEST	PO RESNIČNI DOGODBI I Ko je bil padel Napoleon	A
njej. . / . / stran 25 . / BOŽIDAR TIRTELJ	POVEST	IZ NAŠEGA ČASA I Jaz gotovo nisem kriv, da se	A
zdajci začne vrli Šimen praviti dolgo izmišljeno	povest	o zabuhli, debeli in rjavkasti kmečki deklini	A
videl. . / . / stran 64 . / DVA BRATA RESNIČNA	POVEST	I Na pokopališču prifarne cerkve v hribih so	A
www.omnibus.se/beseda) IZVIRNA ZGODOVINSKA	POVEST	IZ 15.STOLETJA I Greh bi se mi zdelo in zameril	A
letno številko naznanili čas, v katerem se naša	povest	godi, menim, da nam skoro ne bi bilo treba opominjati	A
petdeset let popred, preden se je pričela naša	povest,	prišli so cigani v naše kraje.Popred niso bili	A
Kaj čuda, ako ga tačas tudi prosijo, naj pové	povest	o močnem Samsonu dalje. »Ali se vam lepa zdi	A
zaraščena še dandanes. Tačas, ko se je godila naša	povest,	stala so ondukaj velika drevesa; zdaj pa je	A
je bila tudi leta 1475., ko se je godila naša	povest,	privrela velika množica v jamo zavetja iskat	A
Cigan se ni motil. Janičarju je ta	povest	zbudila veliko premišljevanje in naposled, ko	A
pripovedoval že večkrat. Torej tvoja in moja	povest	o morskih razbojnikih najbrž ni tako trdne vere	A
misliti, mati, misliti, veste? Kako je že tista	povest,	ki ste mi jo pripovedovali, ko sem bila še otrok	A
misli, da se ji meša v glavi. »To je za otroke	povest,	ti si bolna, Vida. Čakaj, kadar ozdraviš, hočemo	A
res Vida nazaj prišla. Nekateri so znali celo	povest	bolj obširno, eni tako, eni drugače, ti bolj	A
Josip Jurčič Nemški valpet	Povest	Druščine res nisem imel posebne	A
romarju, ki je pripovedoval pastirjem in majericam	povest	o zlati verigi: »Gervaz in Protaz sta bila dvojčka	A
preskrbela; dvanajsti je postal celo škof.«	Povest	je vse tako prevzela, da so, ko je Marko nehal	A
BESeDA (Franko Luin: www.omnibus.se/beseda)	POVEST	IZ XVI.STOLETJA I. BARON JOŠT TUREN Bilo je	A
Heleno, katera je bila v tem času, ko se naša	povest	godi, blizu dvajsetih let.Njej je bila namenjena	A
Josip Jurčič Sosedov sin	Povest	I Zjutraj	A
/ DRUGO POGLAVJE Preden nadaljujemo svojo	povest,	treba vendar, da seznanimo čitatelje malo bolj	A
cvetico vred nazaj v predal in jel sem pisati to	povest.	PRVO POGLAVJE Pet let je minilo, kar je davkarski	A
niste imeli!« ustavi ga Hrast naglo, da zapreči	povest,	katero so vsi od besede do besede na pamet znali	A
KAKO JE STARI MOLEK TATU ISKAL Kratkočasna	povest	I Ni ga kmalu prijaznejšega kraja mimo male	A
vse te poprave in v katerem tudi pričenja naša	povest.	Pod farovžem, skrit za tremi košatimi orehi	A
k mizi in sodnik je jel pripovedovati bridko	povest	svoje prve in edine ljubezni.Opisoval je srečne	A
In kaj hočem sedaj?« končal je Peter strastno	povest	svojo. »Kaj sedaj?	A
počasi, pretrgano in ječé venomer dolgo, dolgo	povest	in Ponkréc je le poslušal, zinil ni besede.	A
duha ‒ mšel je po svetu, bogve kam l ‒ stara	povest!	Pravili so, da se mu je prav tako zgodilo kakor	A
pol hlapec ‒ in tu se šele pričenja naša mala	povest.	O sv. Juriju je bil v bližnjem trgu semenj Tone	A
aktov) Skoro vselej, kadar sem napisal skromno	povest,	pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen	A
menoj, in o njem, ki ga je slikal, govori moja	povest.	Kako je prišla podoba v mojo last, to ne more	A
prav razumljivih besedah minula in pozabljena	povest	tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekdaj	A
počasi, pretrgano in venomer ječe dolgo, dolgo	povest	in Ponkrec je poslušal, zinil ni besede.Vsega	A
Znojile. Tu je v času, ko se je vršila naša	povest,	gospodinjila pridna vdova s štirimi otroki in	A
delavec in tam smo ga našli, ko smo pričeli	povest.	IV Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo	A
kakor bi bil utrujen. Samorad je pazno poslušal	povest,	ki se mu je videla nekako vztočnobasniška.Ko	A
novo življenje. Samorad je sočutno poslušal to	povest	in zbudila se mu je želja, da bi spremil to	A
Samorad reče, da ostane ondi, ker ga resnična	povest	dejanj, ki se izvrše čez pet sto let, more samo	A
/ . / stran 319 . / ‒ Naj torej povzamem	povest.	Po nagli smrti očetovi se je težko breme velikega	A
zakliče Samorad za mizo. »To je zgolj moja	povest!	« »Oprostite!« odgovori tujec odločno.	A
spomniti ... Tukaj prestane mojega življenja resnična	povest	in tukaj se je začela tvoja bajka, moj Samorad	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 21 121 221 321 421 521 621 721 821 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani