Med Šumbregom in Kozjakom je kako uro dolga ravnina, gosto zaraščena še dandanes. Tačas, ko se je godila naša povest, stala so ondukaj velika drevesa; zdaj pa je romalo že nekatero drevo iz te hoste v ogenj in iz ognja v zemljo, v kateri se je porodilo in izredilo; marsikatera deska iz te hoste gnije v zemlji ali pa se kadi pod visokim podstreškom v kmečki hiši. Bila je mrzla noč.