Beseda »žival« ali pa še celo »živalca« je v našem pogorju najnežnejši izraz ljubezni ali sočustva. Ko sem ta izraz vpeljal v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da mi ga ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša slovenska duša, mi pa »živali« v mojem »Tržačanu« sploh nikdar odpustiti ni mogel.