potlej (1.101-1.200)

nad tri ure, preden se táko trdo meso skuha in	potlej	še speče.Tam so tudi visele tri gozdne jerebice	A
snažno oskubem, kakor je bil zajec, in preden se	potlej	skuhajo in opeko.Zatorej se nisva dotaknila	A
Mož se umiri in dlje časa zamisli.	Potlej	gre iz hiše gledat, ali vodnik že spi zunaj	A
napačno, vam povem svojo povest o žganju, in	potlej	boste razumeli, zakaj sem tako zabesnel, ko	A
peči, in čul sem, kako je lokal iz čutare.	Potlej	je naglo vstal in odšel, toliko da nam je voščil	A
sem končno sprejet. Vojaški zdravnik mi je	potlej	nekaj malega v levem očesu prerezal, in videl	A
kako naj nam postelje. . / . / stran 129 . /	Potlej	obuje močne škornje, vzame klobuk in podkovano	A
ukrotila živce. Pričevanje očividcev jih bo	potlej	blagodejno ojačilo in jutri bo dušni položaj	A
naj zamiži, in posadim ga zopet na greben.	Potlej	mora gospod malo počivati; jaz pa zapazim meglico	A
našo slavo in jo razglasi od vzhoda do zahoda.	Potlej	smo se vračali nazaj oprezno, izkušeno in brez	A
zlatokosma gospodična, iz zakletega spanja! A kaj	potlej?	Ali boš ohranila zvesto srce svojim goram in	A
razgrne s sprednjima nogama krasno pisan list.	Potlej	globoko priklonivši se čita iz lista z jasnim	A
Parnas hodili po stari trnovi stezi. Kako bi se	potlej	prav tisti tujci, katerih slavo je naredila	A
poslušal hrvaški pogovor za odprtimi durmi, me je	potlej	opomnil: »Lepo govorimo v Bohinju, a zdaj vidim	A
Bačo na Tolminsko do sv. Lucije, od koder se je	potlej	tovorilo ali na Gorico ali na laški Videm krajše	A
nabavljali les za mlečno in vinsko posodo, katero so	potlej	pozimi izdelovali ter kuhali oglje, katero so	A
tukajšnjo tolpo bo v kratkem padla železna mreža in	potlej	‒ gorje!Sloveči Silvio Pellico je bil tudi med	A
te zopet vidita živega in srečnega! Ostani	potlej	doma!Nihče te ondukaj ne bo zalezoval, nihče	A
pomagajo! V petih minutah si vse zapomnim in	potlej	že sama skuham lečeno vodo.Lepo vas prosim,	A
čevelj neke ženske, katero so vsi poznali, a	potlej	je niso več videli v Bohinju.Ko so možje čevelj	A
mojemu dedu sporočil pobožen lovec. Ta lovec je	potlej	mnogokrat streljal na črne vrane.Ob lepem vremenu	A
Toča ga je potolkla, vrgla na tla in omamila in	potlej	je revež utonil v lavi, ki je nastala po plohi	A
ali se ozrla na nas. . / . / stran 215 . /	Potlej	sta odela oba mrliča z belo pražnjo rjuho, k	A
nadšestdesetletnem dedcu zarojile ženitovanjske muhe,	potlej	je morala priti kazen, ki je porazila nepoboljšljivega	A
drugega nego prirodni nagon sebeohrane. Ako se	potlej	ne vzgaja, blaži in lika, tedaj mu bo vse življenje	A
nekaj nasprotuje očetovi jezi. Osnovna šola	potlej	pod svojo šibo vzame vse otroke, dobre in slabe	A
pridete do vse svoje do zdaj speče imovine in da	potlej	stanovitno uživate obresti, vam je najprej potrebno	A
tega umstvenega delovanja, ko bo mladenič in bo	potlej	sam zagospodaril na podedovani zemlji.Čim bolj	A
kakovo novo pesem bo zaorglal prihodnjo nedeljo;	potlej	bodo pa otroci marsikatero novo pesem sami domov	A
da ne morem stopiti ne naprej ne nazaj; in	potlej	gorje: ali me strmoglavijo v globoki prepad	A
»Oho!	Potlej	seveda lahko vlada mir in sprava v zakonu.	A
‒ O kako mi je lahko!« ‒	Potlej	umolkne, mirna leži in komaj je čuti, da diha	A
boš pa še prosil, naj te pustim h Kosobrinu. A	potlej	bomo govorili drugače!« Bedanec je odšel z doma	A
»To, to bi bilo nekaj,« je mrmral vase.	Potlej	je zamahnil z roko, češ: prestar sem za to.	A
poženiva!« je rekel Micki, hotel pa je še dodati:	Potlej	bo morala priti.Mati je res kmalu prišla iz	A
vraže, zato se ji ni nihče pridružil. Počepka je	potlej	prišla za Micko in ji razlagala: »Veš	A
stopila v hišo, ji je Anton naročil: »Dekle naj	potlej	pride za nama.Pripraviti moram še banderi.«	A
navzdol in fantič je brez besed popustil. Anton je	potlej	počasi splezal po stopnicah navzgor.Čeprav je	A
glavo. Bala se je, da ji bo kakšna ženska še	potlej,	ko bo šla v cerkev, kaj rekla zaradi hčerke	A
da bi menjala in bi jaz tvoj prstan imel.« »	Potlej	bi bila pa kakor mož in žena,« smeje se dekle	A
molče uboga ter se opravi vse po njenem nasvetu.	Potlej	gre z njo vred po stopnicah dol in v hišo.	A
Jaz tudi.« »Za pričo mi boš in	potlej	ne pojdeta nikamor.« »Le novega zajca	A
kakor da mu je ropot razvezal pravo besedo: »-	Potlej	boš pa vzel Micko le za deklo.Neumna je, če	A
ena za hlapca na Podreki? Micka bo naša - in	potlej...	« »In potlej?« je pograbil hlapec dva	A
Micka bo naša - in potlej...« »In	potlej?	« je pograbil hlapec dva. »In potlej	A
»In potlej?« je pograbil hlapec dva. »In	potlej	- jo bomo vsi, kakor bo oče ukazal in izprevidel	A
oblake s tistimi velikimi senenimi vilami.	Potlej	je še sama zagrabila za grablje in hitela grabiti	A
Ob pogledu nase se je nasmehnil.	Potlej	se je zresnil in stopil k njej.Pobožal jo je	A
gotovo zmerjali, zakaj jih je pustil spati,	potlej	pa bi šli domov.Če jih prebudi, ko pride tisti	A
pogrešal, da ni za brigadnega komisarja delavec;	potlej	ne bi tako govoril.Maščeval sem se s tem, da	A
Lesnikov so se najedli in popili liter vina,	potlej	pa stopili v stran in mešetarili dve debeli	A
Mislijo, da moraš priti nedolžna k svojemu možu.«	Potlej	sta se menili o Jovu in Marku. »Zadnjič bi se	A
tudi bajto zaprl. Dve noči je spal na pragu,	potlej	je izginil.Veste, kdo je bil tisti, ki mu je	A
je pa taka, kima kmet, in zahteva s kazalcem,	potlej	pa rečem enkrat za vselej kar na tem mestu tole	A
duša še enkrat po njivah, travnikih in v gozd.	Potlej	naj pa Bog ukrene ž njo po večnih postavah!	A
poljubom, posesala mi je grižljaj iz ust in	potlej	sva še in še jedla slive, poljubovaje se, medleča	A
Gledala je v tla in se zadregavo nasmihala.	Potlej	se je le omehčala. »Ne boste omenili mojega	A
zadovoljstva. Otroka narediš v hipu in ga imaš	potlej	vse življenje na grbi, hišo pa je treba zidati	A
dalje. Če bo vojna, vsaj lahko upam, da bo	potlej	kdaj bolje.« Po moje je imel izvošček Anton	A
Seveda, imeti moraš botra,« je rekel Landi, »	potlej	birma niti ni tako napačna.Od botra dobiš obleko	A
prijatelji se je stepel za vsako malenkost.	Potlej	mu je bilo seveda žal.Vzel je kamen, se tolkel	A
prišlo vmes. Cine je nenadoma obstal in rekel: »	Potlej	bodo razglednice prihajale na moj naslov.«	A
razglednice prihajale na moj naslov.« »Kdaj misliš	potlej?	« sem ga vprašal. »Po njegovi smrti.«	A
In še otroke vzamem s sabo.	Potlej	ne vem, komu boš ukazovala.« »Le vzemi jih,	A
stopila na cesto, že je rekel: »No, kaj boš	potlej,	ko ne bo več razglednic?« »Razglednice bodo	A
šli bomo mimo Tromostovja, po Miklošičevi in	potlej	na levo.« Prišli smo šele do lekarne na Kongresnem	A
»Karte mi ne tečejo več!« »	Potlej	je res težko,« sem rekel.»Kdo bi si mislil!	A
mi tekle kdaj prej. Zdaj mi pride takoj as,	potlej	figura in spet as.Nazadnje bom res moral še	A
da te je mati nekega dne ostrigla do golega.	Potlej	si leto dni nosila rdečo ruto.« »No,« je rekla	A
rdečo ruto.« »No,« je rekla Lenka, »in kaj	potlej?	« »Nič,« sem rekel.	A
Do velike vode mora to biti izgotovljeno in	potlej	se bo odplavil od tod k morju in zapustil vsa	A
vsi za njim posnemajo njegove gibe in korake.	Potlej	postoji, počene in se začne biti z rokami po	A
oni tujinki in bi ga izdali. Najmanj, kar bi	potlej	sledilo, bi bila klinika za umsko motene osebe	A
Potem bi nosila naočnike. Saj pravijo, da je	potlej	človek še interesantnejši,« odgovorila je in	A
debeli nos. Pek se je prebudil in malo zazehal;	potlej	se je pa useknil tako viharno, da je odmevalo	A
je začudeno pogledal neprijaznega Migomiga,	potlej	je pa zadovoljno zakrulil in se jel naslajati	A
sključen v dve gube. Leva noga mi je zaspala,	potlej	pa še jaz sam.Tedaj se mi je sanjalo pa že nekaj	A
sit in če se ni kakšen hinavec samo potuhnil.	Potlej	nam ukažejo gospod general pa spat. Ob petih	A
za pol goldinarja poln koš najlepših rakov.	Potlej	pa objokuje slabe čase in draginjo današnjih	A
na gorah cuker, oblaki smetana, luže pa kofe,	potlej	bi bil pa babji paradiž na tem svetu!« Zavila	A
igre, sta se nekoliko posušila pri vodnjaku;	potlej	pa sta krenila za beguncema, ki so ju bili ustavili	A
je rezgetal beli Sarif, ko je uzrl Omarja.	Potlej	so šli v saračano, v orožarnico.Osman paša je	A
zoper nevarnega, zarobljenega sovražnika!« »	Potlej	ste pač bela vrana!« je godrnjal meščan.»Gospa	A
Pomilujem vas, prijatelj! Hm, hm: megla ‒ dolgčas ‒	potlej	pa še dvanajst gorkot! Hm.Sicer pa ‒ tale Grad	A
Stopil je k umazanemu umivalniku in se umil.	Potlej	je sedel v teman kot, navidezno sila truden	A
Sedel je, vzdihnil ...	Potlej	je v presledkih, vsako besedo jezno in trdo	A
koridoru in shranil ključe. . / . / stran 34 . /	Potlej	sem šel v drugo sobo, manjšo, opravljeno orientalsko	A
Odstopila je zopet in šla gledat na uro.	Potlej	je odprla miznico, vzela iz nje ključek in odprla	A
nož, kakor jih rabijo medicinci za hrustance.	Potlej	sem si najel fijakarja in mu velel v Prater	A
postrigla nohtove, da bi se zdela krotkejša.	Potlej	je obula bele čeveljčke.Taka se je po strašno	A
bratovščino in se tikala kakor dva stara prijatelja.	Potlej	sta se še malo pogovarjala in gospod Čeh je	A
Zbrisali smo črne madeže s Pufija, pa ne čisto.	Potlej	smo popotovali dalje proti Viču.Hodila sem spredaj	A
je rekla jezno: No, le čakaj me, Bestiuzza!	Potlej	je naglo odhitela. Zastonj sem premišljevala	A
v hišo, pozdraviš Pahovca od moje strani, in	potlej	rečeš, postavim, takole: ‚Oče Pahovec, jaz imam	A
nadlog, potem drugim naokrog. ◆ Najprej štalica,	potlej	kravica. ◆ Najslabša sprava je boljša kakor	A
najlepše cvetlice. ◆ Osel pravi: naj raste	potlej	trava ali ne, ko mene ne bo. ◆ Otroci in stari	A
visoko stalo. Oče je nesel nekaj časa enega,	potlej	drugega, ker sta bila že trudna, in solze je	A
. / . / stran 12 . / za mater nasekal drv.«	Potlej	odide v goščavo in ne pride več nazaj. Sedita	A
vrže z drevesa vejo in na tisto stran gresta	potlej	oba, daleč, naprej in naprej. Prišla sta do	A
raztrgajo, kadar pojde mlest volčico. Ti ga	potlej	poiščeš in mrtvemu ključ vzameš.«Dekle leže	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani