pod (1.701-1.800)

podrhtava pod toplo dlanjo sončne svetlobe.	Pod	njenim varnim zavetjem se neskrbno razgalja	A
Zapustila sta svoj varni, skriti pristan v skalah	pod	Vranjekom ter odjadrala, nebesna morska razbojnika	A
nadaljevala: »Hotela sem te vprašati, če misliš res	pod	Vranjek?« »Res... a zakaj te to tako zanima	A
pa so konji že pridrveli po vrtu, se ustavili	pod	tepko ter napolnili ves prostor med hlevom in	A
bredel domov. Šele ko sem stopil na kolnik	pod	hišo, sem se oddahnil.Obrnil sem se, sezul čevelj	A
tega očitno ni opazila. Nekam odločno si je	pod	brado zategnila konce rute in se čez Idrijco	A
sem odkimal. »	Pod	Vranjek sem namenjen.« »Pod Vranjek	A
»Pod Vranjek sem namenjen.« »	Pod	Vranjek?«je stric takoj spet oživel.	A
semnja, spet prijokala k nam. Zrušila se je	pod	tepko k očetu in rekla, da ji v vasi ni več	A
gredo iz šole, Gino od Modrijana s hlebcem kruha	pod	pazduho.Otroci takoj potišajo in se mu začno	A
pogledala, češ v kakšno grmovje me vleče. »	Pod	Vranjek sem namenjen,«sem povedal.	A
dobro spominjam... Joj, že kako dolgo nisem bila	pod	Vranjekom.Zdaj živim na drugi strani, pa mi	A
Moram le pogledati, če bo treba koga vzeti	pod	ključ,«se je skušal pošaliti, čeprav je bilo	A
plosknila z rokami, ko sem rekel, da pojdem	pod	Vranjek, ter me z otroško prisrčnostjo prosila	A
bleščala na širokem Podzemljičevem hrbtu. Šli so	pod	Vranjek po mladega češkega kadeta, po ostanke	A
in sebe, dvanajstletnega otroka, kako stojimo	pod	tepko in strmimo po zelenem pobočju.Tudi ta	A
tako živa, da sem se nehote ozrl proti hiši.	Pod	tepko ni bilo žive duše, toda ko sem obrnil	A
debele plasti mahu, ki se je globoko vdajal	pod	stopinjami.Med prvo svetovno vojno je s Krna	A
Nato je potegnila roke s kolen, jih vtaknila	pod	predpasnik ter se zamaknila v Dominov rob, ki	A
se zamaknila v Dominov rob, ki je bil zdaj	pod	nami. Zleknil sem se v travo, prekrižal	A
nami. Zleknil sem se v travo, prekrižal roke	pod	glavo ter se tudi zamaknil v Dominov rob.Tam	A
s kladivom razbijal skale in skrival kamenje	pod	tenko rušo.Tisočkrat in tisočkrat je zamahnil	A
zmeraj oddahnili,« sem rekel ter se zleknil	pod	cvetoči dren. »Takoj mi vstani in se	A
se vical... Če pomislim, koliko jih je spravil	pod	rušo!...Tudi našega -«	A
ter se zamaknili v dolino, ki je zdaj ležala	pod	nami v vsej svoji zeleni tišini. Idrijca se	A
zamajal sem se, kakor bi se mi zemlja zazibala	pod	nogami.Nemo sem gledal v teto, ki je globoko	A
oglasil odmev, ki se je trikrat odbil: Od skal	pod	Vranjekom, od Marnovšča in od Zatesna.Nato je	A
kriv te žalostne podobe. Le zakaj sem silil	pod	Vranjek!Rad bi se Kadetki opravičil, a nisem	A
vrat in stopila po kolniku. Kmalu je izginila	pod	visečimi vejami cvetočega negnoja. Teta	A
temnih vratih je bila bela mornarska čepica.	Pod	čepico dvoje modrih oči, pod očmi orlovski nos	A
mornarska čepica. Pod čepico dvoje modrih oči,	pod	očmi orlovski nos, pod nosom kratka pipa, iz	A
čepico dvoje modrih oči, pod očmi orlovski nos,	pod	nosom kratka pipa, iz pipe pa se je sukljal	A
in zelenega morja. In še pripovedujem pticam	pod	nebom, drevju in mali travici na zemlji, pripovedujem	A
za ovinkom se je pasel samoten konj, v reki	pod	vrbami so se kopala dekleta.»Najbrže so švigala	A
Med vožnjo ni črhnil niti besede.	Pod	pazduho je tiščal malo pisano culo in na ukovanih	A
ker se je že več let tako podpisoval, zavojek	pod	podpisom pa si je kljub vsemu dovolil.Potem	A
Mimo je pridrvel avto, stisnila sta grozde	pod	suknjič, pomolčala in počakala, da se je skadilo	A
in kar mu je v večernih urah razlagal Ernest	pod	starim kostanjem na mračnem dvorišču stanovanjske	A
Martin Jakončič je sedel v praznem kupeju,	pod	pazduho je tiščal malo pisano culo, na kolenih	A
CIRIL KOSMAČ . / obledelimi rdečkastimi prti,	pod	stropom so nihale muholovke.Na peči se je sušilo	A
posestnik. Toda Martin Jakončič se je rodil	pod	srečno zvezdo: svojih grenkih dni se ni nikdar	A
izpod strehe kakor žalna zastava ter vzeti pot	pod	noge.Hoditi po svetu samo z enim ciljem: pogledati	A
katero bi te začarala. Potem greš dalje, spiš	pod	milim nebom in te ne zebe, ker je poletje ...	A
ki je peljala k reki, da bi se odpočil. Tik	pod	cesto je izviral potok; mrzla voda je tekla	A
se je dober človek, Prelogar, ki te sprejme	pod	svojo streho.Saj veš, kje je na Pologu?«	A
je prišel do svojega mlina, se je ustavil.	Pod	kapom so rasle koprive, oknice so bile snete	A
razvalina. Tudi tistega starega velikega oreha,	pod	katerim je Martin preležal toliko večerov, ni	A
Pripeljali so ga h kasarni in ga spravili	pod	kap; kasneje je izginil in nihče ni vprašal	A
udaril vonj po mrhovini. Prižgal je vžigalico:	pod	stropom so kakor vreče, polne prahu, visele	A
vežo srednjevelik možakar, ki se je sklanjal	pod	velikim oprtnikom.Z glasnim šumom je zvrnil	A
mili volji, in v tiste, ki so bili združeni	pod	pojmom politika, država in domovina.O teh stvareh	A
pot, da je lahko zavil na stezo, ki je peljala	pod	vasjo.Potem so skočili na Cestarja, ampak Cestar	A
kajti denarja ni bilo nikdar prida. Posedal je	pod	starim kostanjem na dvorišču, pravil otrokom	A
s kmeticami, na Polog pa je šla vselej šele	pod	večer, ko je videla, da Martina ni v hiši.	A
ker se je sneg že stalil in so samo tu pa tam	pod	kapom še ležali sajasti kupi, čez katere so	A
dve stari vreči, jih razgrnil na mehko travo,	pod	tepko in sedel.Gledal je otroku v oči, cvetje	A
Nemirno se je prestopal po mladi travi, posedal	pod	brstečim drevjem, se glasno pogovarjal z otrokom	A
sem ga vprašal. Pa se je obrisal	pod	nosom.Mislil je, da bo imel zastonj hlapca.	A
posvetil po prostoru. Pajčevine so trepetale	pod	stropom, stara hrastova klop je bila že precej	A
detektivih. Bral je, kar mu je (slučajno) padlo	pod	roke.Ko je bil v peti realki, se je zaljubil	A
razmetane po ravnini. Prišla sta do studenca	pod	ovinkom, Martin je zavzdihnil, zamahnil z roko	A
Martin je zavzdihnil, zamahnil z roko in stopil	pod	cesto.Napila sta se vode in legla v resje.	A
trde noči in ko je vzšla luna, sta šla dalje.	Pod	Ključem se je Ernest mahoma ustavil, segel v	A
nemara celo pripravljena, da bi ga sprejela	pod	svojo streho. Jeri je udarila ob teh	A
Gilda odpravila na Polog. Martin je sedel	pod	tepko in pestoval otroka.Ko je stopila Gilda	A
Sonce živo sije, Idrijca	pod	mostom je svetlo zelena, on pa drvi po mostu	A
plamenu ognjeno rdečega cvetja, se je zdaj kakor	pod	nevidnim nalivom nagibal čez kamnitno ograjo	A
samo, kjer so lističi vreli v razpenjeni vodi.	Pod	cesto je bil Modrijanov sadovnjak. Tam so tiho	A
nagnil k njemu s svetlimi očmi, si potisnil	pod	čepico čop kodrastih las ter mu hudomušno požugal	A
dolina pokrita z debelim svinčenim pokrovom.	Pod	tistim temno modrim pokrovom so se poganjali	A
diha podobna tišina. V tem trenutku je prav	pod	Dominovim robom presunljivo zažvižgala vidra	A
pomikale pred njim, s svojo zavestjo pa je plaval	pod	nebom in gledal z nebeških višav, kako se globoko	A
se jezno penila, dokler ni prodrla do globine	pod	visečim mostom; tam se je oddahnila in nato	A
rjuho zemlje, ki jo ima, ter vse skupaj stisneš	pod	pazduho in odneseš.Ravnica pa je kmetija in	A
. \/ . / pa je vrh senožeti na hrbtu ležal	pod	macesni in strmel skozi redke veje v nebo.Ravničaric	A
s svojo črno okroglo glavo skoraj butala ob	pod	...Vidiš, ženska ga je imela rada.	A
in otroci so garali, Ravničar pa je poležaval	pod	svojimi macesni, ali pa je ure in ure stal na	A
vrgla nanj vsak svoj prot, si obrisala roke	pod	pazduho in šla s skednja ...Zamorka je z ostalimi	A
štela tudi sto glav ... Vidiš, tako sem bil lahko	pod	Vranjekom od zore do mraka, večkrat pa tudi	A
miru. Lepega dne pridem domov in najdem klavir	pod	tepko.Oče ga je bil pahnil iz hiše; še dobro	A
svoji usodi. Prišla sta do studenca, ki izvira	pod	cesto, komaj nekaj metrov nad Sočo.Napila sta	A
tistih papirjev, ki sva jih bila lani našla	pod	tramom, ko sva klasinila streho?« »A	A
pošilja zlate in vroče pozdrave z modrega neba.	Pod	češnjo se igrajo otroci: moja dva in trije sosedovi	A
nato spet zamaknejo v cvetoče veje. Pustim jih	pod	češnjo in se spet vrnem k svoji pisalni mizi	A
mlado travo sem pogrnil odejo in mama je sedla	pod	cvetočo tepko.Bila je vsa bleda in slabotna	A
sem skozi strop zaslišal očeta, ki je v izbi	pod	mano spal na peči, da bi bil zmeraj blizu mame	A
domišljiji sem zagledal belo smrt, kako stoji	pod	cvetočo tepko, drži v koščeni roki peščeno uro	A
rekla. Potegnil sem si odejo čez glavo, a tudi	pod	odejo sem še slišal svoj strašni klopotec.	A
kriv, ker si naredil klopotec! ...« Zvil sem se	pod	odejo in v žgočem kesanju zaihtel:	A
Takoj me zgrabi hujša skrb: spomnim se, da je	pod	tepko smrt.S hrbtom se pritisnem k steni in	A
Pogledam okrog vogala in res zagledam smrt.	Pod	cvetočo tepko stoji, vsa bela, bolj bela kot	A
neznansko visoko. Vsi domači hribi so že globoko	pod	mano in pod mano je tudi zasneženi Krn.Srce	A
Vsi domači hribi so že globoko pod mano in	pod	mano je tudi zasneženi Krn.Srce mi divje utriplje	A
Očka, ali slišiš?« navdušeno zakričita otroka	pod	mojim oknom. »Slišim ...« hripavo odgovorim	A
Pognali so se po sadnem vrtu in so res obstali	pod	češnjo na obronku.Od tam so lepo videli v Dominov	A
desetlitrski lonec in pil s komaj slišnim klokotom.	Pod	pazduho pa je tiščal belo palico. »Matic	A
Matic je skril roko za hrbet, stisnil palico	pod	pazduho in obstal na mestu. Temnikarica	A
»Tam je res lepo. Vso vas imaš	pod	sabo.In dobro se boš najedel.«	A
navade ponovil Matic, ki je od ugodja drgetal	pod	trdim čopičem. »Vse, vse! ...« je zamišljen	A
vsem v napoto, zato je sedel na kamnitno mizo	pod	latnikom.Tam je sedel vzravnano, z žarečo sončnico	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani