nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Prazna ptičnica, poved v sobesedilu:
Srečavati tuje ljudi, sedeti v poletni vročini za široko javorjevo mizo v veliki hladni sobi gostilne na samoti ali pa ob križpotju razbeljenih cest, kjer ti mlada deklica streže s kislim mlekom in črnim kruhom, in med tem, ko ti uživaš pri jedi, bere pravljico o »Kalifu štrku«, te pogleduje z mladim, neizkušenim očesom in nemara hrepeni po besedi, s katero bi te začarala. Potem greš dalje, spiš pod milim nebom in te ne zebe, ker je poletje ...
Take misli so večkrat spreletavale Martina Jakončiča, ko je bil še mlad, in so se nemara zdaj oglasile prav zaradi tega, ker je štirideset let preživel med samim zidovjem, in ni šel nikoli drugam kakor iz predmestja v pristanišče in iz pristanišča v predmestje, če ne štejemo tistega prisiljenega izleta, ki ga je z granatami za pasom in puško na rami naredil med vojno v Karpate.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani